85. DAN - Bursa 101ič

Torek, 4.5.2010

Na tokratnem ogledu Burse sem pa tud jst vidla marsikej novega in zanimivega. Poleg običajnih in tipičnih značilnosti, smo si ogledal če par muzejev, ki so bli (ne morš verjet) zastonj in zelo lepo zrihtani... in ful prijazno osebje. Take bi tud mi rabli...

Medve z Evo :)

Pa midva z Metodom - no, že po pol ure me je mel dost :P

Muzej turških in islamskih umetnosti - se nahaja v Zelenem (Yešil) kompleksu in sicer v medreši (ne vem točno kako se to našiše v slovenščini). Ni ne vem kaj velik, se pa najde par zanimivih predmetov.

Yildirim mošeja - zgrajena je bila konec 14. stoletja. Z izgradnjo te mošeje je Otomanska arhitektura dosegla svoj dokončen stil. Zgrajena je v obliki črke T.

Grobnica Yildirima Beyzita - zgraditi jo je dal Sulejman Khan, sin Yildirima Beyazita. Je prvi primerek Otomanske grobnice z verando :)

Yildirimova Medreša - danes je v njej bolnišnica.

Čas molitve - takole je v mošeji obešena tabla, s časi molitve...kar natančno ja :D

Muzej Anatolskih prevoznih sredstev - kot vidite, od zelo starih, do malo manj starih. Je pa muzej res urihtan in čisto nov. Lahko pa v prvi sobani izgubiš orientacijo in občutek za prostor. Polna je ogledal in ne veš več kaj je res in kaj ej podoba v ogledalu...samo, da ne zajadraš kam...

Muzej hamama - v istem parku kot Muzej anatolskih prevoznih sredstev. Na zadnji slikici lahko opazite lične copatke, za kere pa ne vem koliko so praktični...ne bi jst v njih hodila, vsaj ne dolgo ;)


V Bursi je blo že res vroče, tko da smo se pošteno potili, še posebej v hribček do teh zadnjih dveh muzejev. Verjetno sta Eva in Metod že malo norela z mano, ampak je blo treba pokazat čim več ;) da vsi vidte, da je Bursa res lepa in se splača prit pokukat :)




Kar še posebno zanimivga v Turčiji, pa je, da se tuki vse kar se najde tud vloži...kot na primer tale jajca, banane z olupkom in podobne ne tako prijetne zadeve. Upam, da tega ne jejo in je samo za okras ;)

No če v Turčijo pridejo piva navajeni evropski turisti (beri Metod), morjo sprobat tud turškega. Ampak pri tem ne smejo pozabit, da te ljudje lahko za rahlo zamaknjenim vratom opazujejo. Pa tud v mošejo ni ravno priporočljivo it s pivom v roki. Ker je Metodu ostalo še malo pivca v piksni, ga je moral nekam skrit...na primer za kamnito ograjico ob drevesu, na soncu :)

Čaj - tole bi načeloma moglo bit čaj, ampak ko daš v usta je tko sladko in gosto, da bi blo lažje pojest z žlico. Sva z Metodom naročila bananin in kivijev čaj, dobila sva pa neke vrste puding.



Samo na kratko naslednji dan, koje bil čas za šoping. Eva je zelo vesela nakupila veliko cunj in čevljev, pa cekinčkov, bunkic, skratka še in še. Tipično, če prideš v Turčijo se ti zdi vse tako poceni, da se ne morš upret (no glede na to, da sva medve v Turčiji že par mescov, se morva včasih mal zadržat, ker drugače kar skopni :P).. pač poješ tri sladolede na dan in ne 4 :P 
Šli smo pa tudi v trgovinico z vso možno šaro...dobesedno, kupiš lahko kar hočeš. Slikca na žalost še ne obstaja, ampak takoj ko bo, jo pripopam semle. Tale naša vasica ma kar nekaj trgovinic z vsem možnim...da si predstavljate. Kupiš lahko: Skodelice, džezve, nakit, zavese, tepihe, vodovodne cevi, vijake, kante za smeti, lesene zaklade, plastične rože, zvezke, ščetko, polnilec za mobitel, slušalke, desko za wc in podobno, ni da ni :)

Poležavanje v travici na trgu pri Ulucamii - tudi sredi centra je prijetno sproščujoče sedeti na tleh in opazovati ljudi in se nastavljati sončku :)


No sej bi lahko še nakladala in nakladala, ampak mam preveč za nadoknadit...tako da pričakujte še par objav v kratkem času... :)

82. DAN - 2. dan Konya

Sobota; 1. 5. 2010

Prvoten načrt je bil, da bova drugi dan odšli v 9000 let staro mesto Çatalhöyük. Çatalhöyük je od Konye oddaljen 60 km, kar za Turčijo pomeni nič, ampak nas je en prodajalec zafrknil. Je reku da ni mogoče drugače tam, kot s taxijem (očitno ima kolega taksija), ampak toliko denarja pa res nismo hotele dati. Potem smo na turistični info točki izvedele dve stvari:
1. da obstaja poseben bus do Çatalhöyüka
2. ne zaupaj prodajalcem preprog. ;)


No smo mu pa oprostimo, ker je predlagal da lahko gremo v Sille, majhno vasico, ki ima na obronki podobne ostanke zaselkov, kot smo jih videli v Kapadokyi. In res - Sille je bila tako lepa vasica in še lepše je bilo to, da sploh ni bilo nobenega turista! Na splošno je Konya super mesto, ker je totalno neturistična - nobenih trgovcev, ki bi kričali za tabo in te silili kupit nekaj, kar ne boš nikoli v žibljenju rabu. :)


Najprej mini panorama vasi posneta z mojim mobitelom - lahko sm ponosna nanj ;)


Nekaj slikic vasi in okolice:






Nekdo je bil zelo lačen - bužca kravca ;)


Kaj pa to... je kaj znano? Razlika: nič turistov in ful smeti :/






Pa še potep po vasi:





Pot nas je potem popeljala v muzej keramike. Heh... medtem sem na poti skoraj sem izgubila Katko. Avtobus je bil tako poln, da ni uspela prit dovolj hitro do vrat in je kar odpeljal. Ampak jaz sem mislila, da je takoj za mano in ko sem se ozrla okoli, sem videla, da sem ostala sama. In čez par metrov se je avtobus še enkrat ustavil in Katka se je polomljena primajala ven. Baje da so jo vrata stepla, medtem ko je skušala izstopit. :)



Strop - to, kar mi je najbolj ostalo v spominu v muzeju keramike :) Skoraj sem bila hipnotizirana ko sem gledala gor ;)



Alaaddin Cumii


Pa še nekaj nenavadnega smo videle v Konyi - ljudje so tu dejansko aktivni :) ogromno se jih je vozilo s kolesi in noben ni bil žrtev kaotičnega prometa. ;)


Stiska s prostorom?


In še zadnja destinacija najinega izleta pred odhodom domov - monument v spomin na bitke na Galipoli. Ne moreš verjet - prav v vsakem mestu je vsaj en monument posvečen temu. Ampak ta je bil prav lep. :)


Katka ko v nebesih ;)





Makete otomanskih hišk in prizorov iz turškega življenja med vojno.





Ena turška zastava za vsako Yabanci zastavo ;)


Potem pa sam še po torbe v hotel (in po sliko) in odpeketale domov ... končno Bursa. :)


Paparazzi v hotelu ;) slaba slikica, ampak edina ki jo imam, tako da jo moram uporabit :)


To je bilo to. :) Ampak treba je ogromno nadoknadit, tako da boste v kratkem času še slišali od naju. :)

87. DAN - Mudanya

Četrtek, 6.5.2010

Po treh mescih planiranja Mudanje na mojem urniku, sem le imela priložnost, da odpeljem Evo in Metoda :)

Mudanya je obmorsko mestece na obrobju Burse. V zgodovini je imela precej različnih imen - Myrleia, Apemeia in Montaneia. V 7. stoletju p.n.š. so jo ustanovili Kolofonski imigranti. Med Otomanskim kraljestvom je bila pomembno pristanišče, od koder so izvažali svilo, olive in olivno olje. Je polna zanimivih starih hišic, med katerimi je veliko že na pol podrtih in je kar škoda, da razpadajo... ko bi človek le imel denar :)

Malo naokoli :D

Kulturni center Ugurja Mumucuja - je pravzaprav star grška cerkev iz leta 1834. Čeprov so jo ob restavraciji rahlo predelali, je obdržala prvotno strukturo. Od leta 1993 pa jo uporabljajo kot kulturni center.

Muzej premirja - prvi dokument, da je Turčija republika, je bil podpisan ravno v tej stvabi.

Če se slučajno ne vrnem iz Turčije, me lahko najdete v tej hiši :)

Pa še ena zabavna :D

Vse najboljše za te :) - te dni  Eva postaja eno leto starejša, zato smo ji zvečer pripravili 'zabavo presenečenja'. Torto si je seveda mogla kupit sama :) Kar pa je najbolj zabavno, na prvi sliki sama slika svojo torto, namesto da bi kakšen gentleman naredil to namesto nje :) Povabl smo še Erasmusovce, tako da je mela tud Eva svojo Erasmus rojstnodnevno zabavo :)