66. DAN - kar tako :)

Petek, 16.4.2010

Danes se javljam kar brez razloga, da vam povem še kakšno dodatno bedarijo.

Trenutno sva med (midterm) izpitnim obdobjem. Dva izpita sva že imeli, en naju še čaka naslednji teden, tako da vidte, da ni sam uživanje tukej, ampak tud zabavanje z učno snovjo :) Ti Turki so res norci :) Ni sicer povsod tako, ampak na nekaterih univerzah imajo tak sistem, da če ne narediš izpitov v (velja za izpite med izpitnim obdobjem in tiste na koncu), moraš it v poletno šolo, kar pomeni, da vse julijske in avgustovske sončne in soparne dneve preždiš v učilnici in se pripravljaš na ponovni izpit... Naš prijatelj se že veseli svojega čudovitega poletja :))

Ko smo ravno poletju, naj omenim, da smo tukaj tud še skoraj poletni. Danes se je res fino ogrelo in še zvečer ne pade temperatura in smo se sprehajali v kratkih še ob osmih zvečer, preden smo se crknjene od šopinga usidrale v kuhinji :)

Pod nesrečno zvezdo - no to se pa sam men lahko zgodi...da padejo  zavese s karniso vred dol...in to na mojo postlo, ki je zdaj polna stropa :P Takole je pa zgledalo reševanje situacije, ki je blo na žalost neuspešno, tako da majo sedaj sosedi čudovit pogled name (ker ni nobenih žaluzij ali polken, samo dve ogroomni okni). Ampak sem navajena, da se take stvari dogajajo meni. Npr. kot mi je počila cev od tuša, tako da je uporaba v kombinaciji z glavo (škropilko, al kakorkol se temu reče) nemogoča. Zdej se tuširamo samo z direktnim curkom iz cevi :)

Prenovljena soba - nova pridobitev v najini sobi je 'bjutiful' prt, ki sva ga zataknili za vrata in dodali turško zastavo, tako da imava skupaj s tepihom pravo turško vzdušje v sobi :)

Da nam boste fouš - sredi aprila meže pridno papamo lubenico...njamnjam :):) ...

... na balkonu :)

Hlajenje - tako se pa v vročih pomladnih mesecih hladimo Evropejke v Turčiji :):) in pri tem neizmerno uživamo :P

Pisanje seminarske - če nimaš dost odlagalnih površin, pač knjigo odložiš na računalnik... preprosto :)

Čistilec cest - takole pa v naši vasi zgleda pucanje ceste - mašino s krtačami prpneš na traktor in se pelješ :) No ta zadeva je dokaj glasna in kot vidte se pelje ravno pod najinim oknom. Prej se je vozil mimo ob sedmih, odkar smo prestavili uro, pa ob osmih...očitno je voznik pozabu prestavit uro.. al pa ma zimski in poletni delavnik :)


Takole, dost bedarij za en dan...ko naletiva na še kakšno pa poročava :):)

60. DAN - Slapovi Küreklidere

Sobota, 10.4.2010

Po vseh teh mestnih in arheoloških ogledih, smo si zaželele malo narave, zato smo obiskale ene izmed okoliških slapov - slapove Küreklidere.

Poti do tja nismo vedele, samo približno kje naj bi bili, ampak na srečo smo imele s sabo Elif, ki je lahko okoli spraševala ljudi o teh slapovih. Večina jih sploh ni vedla da obstajajo, tisti, ki pa so vedeli pa so trdili, da je pot do tja predolga, prestrma in nevarna. Ampak glede tega Turkov ni vedno verjeti, zato smo vseeno vztrajale in v vasici Hamamlıkızık vprašale dva fanta na avtobusni postaji za pot. Ta dva šestnajstletna fanta sta bila očitno tako vesela, da so ju študentke nekaj vprašale, da sta kakšno tretjino poti prehodila z nami. In očitno je vsaj nekdo poznal pot... :)

Ena skupinska z enim od fantom - kar je pa pri tej fotki smešnega je, da sem želela fanta 'objet' za skupinsko sliko in je trznil in se mal odmaknil stran... :):) bogi sm ga prestrašla :D

Fanta - očitno se jima je tko zdel, da lahko hodita okoli s starejšimi puncami, da sta nas non stop snemala...enih pol ure.

Rdeče češnje rada jem... - in jih kmalu tud bom :)

Moje kosilo - tahinli pide (oz. ena varianta)

Petrino prvo srečanje z reko Deliçay

Vhod v Bursa Kent Ormanı - na začetku gradijo parkec, tako da je vse razkopano, pa bagerji se vozijo okoli. Ne razumem čemu je to potrebno, ker je narava zelo lepa, ne bi bilo treba spreminjat... Vhod se nahaja ob ribogojnici, voda iz ribogojnice pa se steka direktno v reko... žalostno...

Deliçay v vsej svoji lepoti, še neokrnjena od ribjih drekcev in druge svinjarije

Nevarna in strma potka - za turke to zgleda nekako takole, še sreča da smo se cele vrnile v dolino :P Pot od vhoda do slapa je dolga približno dva kilometra in pol, zato smo se 'komajda' uspele prebiti na vrh :P :P

Slap je visok 40 metrov in pada v treh nivojih in je sodeč po našem turističnem vodiču ened najlepših gozdnih slapov v Turčiji :) res je lep in se ga splača ogledat...

Po parih kilometrih hoje od vasi, smo si na vrhu privoščile jagode in čokolado :D

Na poti domov smo na srečo ujele avtobus, tko da nam ni blo treba pešačit do naslednje vasi in čakat dolmuš :) srečno in varno smo se iz nevarnega izleta utrujene vrnile šele zvečer :)

59. DAN - Görükle

Petek, 9.4.2010

Ta teden je bil predvsem obarvan s pisanjem seminarskih nalog in učenjem za izpite, ki jih bovva imeli sedaj 2 tedna. Vmes pa je seveda treba malo počivat, pa tudi rekreirat, in tako smo naše nogice razmigale kar v domači vasi - Görükle. Mam probleme s sklanjanjem imena te vasi, nimam pojma kako bi bilo pravilno :)

Pravo kmečko vzdušje - večinoma smo se sprehajal po starem delu vasi, kjer je še vse zelo kmečko, pa ovce se pasejo na travici, pa traktorji so parkirani na cesti... čisto drugače od novega dela vasi, ki je posejan s bloki.

Pa metle in cunje visijo s hiš...

Mini park - star del ma tudi nekakšno središče, kjer pa ni nikogar, samo me se takole slikarmo:) :

Še pogled na delček novega predela...

Naše pokopališče z veselimi duhovi :) Ga vidmo z našega balkona, tko da smo se končno odpravle tja in vidle kako od blizu zgleda :)

Punce veselo pozirajo pred pokopališčem... skor tko so vesele kot duhovi :)

Na koncu pa še pogled na našo hiško... me živimo v prvem nadstropju najina soba pa je v temle sprednjem kotu :)

56. DAN - Easter(n) party

Ponedeljek, 5.4.2010

Daleč stran od velikonočnega vzdušja smo se odločile, da priredimo časom primerno zabavo :)

Seveda ne gre brez pirhov, pa tud ne brez potice, šunke hrena itn. Ker od vsega v Turčiji dobiš večinoma le jajca, smo jih pobarvale in 'lično' okrasile :)

Proba - pred pravo zadevo, smo seveda mogle sprobat, če bo barvanje sploh uspelo. Nardile smo čorbo in upale na najboljše :) Najprej smo jajca kuhale v čebuli. Rezultat: neuspešno. Dodale smo rdečo papriko in kasneje črni čaj. Rezultat: skoraj uspešno :) No turška jajca so popolnoma bela, tako da so po vsem tem mrcvarjenju postala barvasta kot naša jajca. Druga runda je potem obrodila sadove in jajca so postala rjavkasto rdeče barve. Mission succeded :)

Prva runda

Druga runda - ni da ni. Imele smo vse, od živalic, do rožic, do vsega vraga :)

Praznična miza :) - na žalost brez pujskovih in sladkih dobrot... a'la erasmus

Okrasitev - da se ve za kaj gre in zakaj se pride :D

Smo pa bli od hoje po  Izmirju in okolici in pa nočne vožnje z avtobusom tako zmatrani, da nismo uspeli posneti niti ene slike ljudi na 'zabavici'.

55. DAN (III. del) - Prijatli, obrodile so trte vince jim sladko :)

Nedelja, 4.4.2010

Obljubim - to je zadnji del našega izleta.:)

BAZILIKA SV. JANEZA

V 6.st. je cesar Justinjan dal zgraditi to baziliko posvečeno Sv. Janezu. Sodila je med najmogočnejše bazilike vse dokler je niso Mogoli na enem izmed svojih osvajalnih pohodov porušili. V zgodnjih letih srednjega veka je postala pomemebna romarska točka.

Nekaj slikic bazilike

Krstilnica

Še ena starejša krstilnica, ko so bili krščeni šele tisti, ki so popolnoma dozoreli in so točno vedeli kaj želijo. Kasneje je Cerkev spremenila to tradicijo in krst prestavila na malce bolj zgodnja leta.

Pa še ena skupinska

ISABEY CAMII

Isabey mošeja je bila zgrajena 1375 in pri njeni gradnji so uporabiljali kar ostanke iz Efesa in Artemisinega templja. Verjetno ste že slišali, da Artemisin tempelj spada med sedem svetovnih čudes. No – vsi smo bili zalo navdušeni, da bomo končno videli enega izmed čudes. Lahko si predstavljate razočaranje, ko tega nismo doživeli. In sedaj, ko sem brskala po netu sem ugotovila, da vse kar je ostalo od templja je en steber sredi enega jezerca – tako da po vsej verjetnosti smo ga videli, ampak noben ni niti slutil, da je to to.

Petra je hotela splezat v minaret

No zdaj pa nazaj na mošejo. Tudi mošeja je bila porušena v enem izmed potresov. Ampak še vedno je tako lepa – no ne sama mošeja, ampak njen atrij. Vse stare mošeje so imele atrij in na sredi je bil vodnjak, v katerem so se verniki umili preden so vstopili v mošejo. Okoli vodnjaka je bila travica, velika in stara drevesa in ptički so letali okoli – bilo je kot v pravljici. :)

Mošeja notri - čisto preprosta, le tepihi na tleh

Fontana in striček, ki se je umival :)



Trgovinca pred mošejo, nastlana z raznimi prčkarijami :)


ŞIRINCE

Naprej nas je pot vodila v Şirince oziroma Širinđe v piši kao što govoriš različici ;)

Vas Şirince je bila ustanovljena v 15. st, ko je bila zgobda v Efesu dokončno zaključena. Toda izgled, kot ga vidimo danes, je dobila v 19. st, ko so jo naselili osvobojeni grški sužnji,. Takrat je tudi Şirince dobila ime - cirkince (grda), da bi odvrnili morebitne prišleke.

Toda Şirince je daleč od tega, da je grda in tudi pot do tam je bila čudovita – še nikoli nismo videle toliko oljk na kupu, kar nas je ful presenetilo, glede na to da so Şirince znane po vinu in ne toliko po olju. Hm...

Bazar



Hiška značilna za Şirince


Najprej so nas odpeljali v eno trgovinco z vinom. Vino iz Şirinc je posebno, ker vanj dodajo različne sadeže. Mi smo poskusili z melono, mandarino, višnjami in malinami. Potem smo s puncami sfeftale še požirek vina z jagodami in cabernet sauvignon ter eno ful ful dobro sladko belo vino. V bistvu so vsa vina bila fina in smo si seveda napravile nekaj zaloge, tako da moraste tisti, ki nas nameravate obiskat, kar pohitet, če želite sodelovati pri degustacijah.

V Şirincah smo tudi ugotovile, da imajo tuške ženske super (tudi malce boleč) smisel za humor. :) Petri je bil en prileten gospodič zelo všeč in ga je prosila, če se lahko slika z njim. Seveda ji je ustregel in ravno takrat je iz trgovine prišla njegova žena. In Yunus je hotel malce podražiti ženo in jo je vprašal, če je kaj ljubosumna. In ona mu je odvrnila: »Kaj bi bila ljubosumna, saj ne more več nič narediti!« Ha ha ha... smejali smo se še celo pot (potem ko nam se je Yunus dovolj umiril, da nam je lahko prevedel njene besede).

No tu pa je še nekaj pogledov na vasico, da vidiste da je res kot iz kakšne pravljice. :)

Lahko si predstavljate, da smo bili po takem dnevu neskončno utrujeni. Jaz sem kar zaspala na avtobusu, čeprav sem sedela med tremi turki, ki so se vneto o nečem pogovarjali. Vsake toliko časa so me zbudili, ko so me nekaj začeli spraševati. Ampak na srečo so kaj kmalu ugotovili, da iz mene ne bo nič pametnega, ker sem jim, ne da bi se zavedala, na vse odgovarjala kar v slovenščini. Toda Turki so še imeli nekaj energije (predvsem zaradi vina), da so v avtobusu plesali in peli. Nas pa je še čakalo dolgih 5 h poti v Burso. :/ ... in naslednji dan zmenek z oddelkom za okolje občine Burse (prevod ubija) ter Easter(n) party. Več o tem pa Anja ... :)