42. DAN - nekdo se je postaral

Ponedeljek, 22.3.2010

Juhu, končno je Anja prišla v moja leta, ampak moram vam priznati, da se za svoja leta še vedno dokaj dobro drži. ;) Nič proteze, očal in palice - wonder-woman. :)



Šerefe (na zdravje). Tako smo začele ... ;)

...in potem delovno nadaljevale... Najprej je bila mišljena večja žurka, ampak kaj ko se polovica povabljenih ni vrnila iz Kapadokije in smo jo morali prestavili. Ampak praznovat je bilo vseeno treba, tako da smo skuhale super dobro večerjo (seveda je bila dobra, če je kuhala Sanja po preizkušenih receptih iz Nove Gorice) in vseeno vplihnili vseh 22 svečk.




Kajmak in marmelada :) Precej časa nazaj smo zagledale kajmak v trgovini in smo si rekle, da tudi to spada na listo stvari, ki jih je potrebno provat in Anjin roj dan je bil odličen izgovor za nakup. Torej ugotovitev: če ne bi že obstajal film Kajmak in marmelada, bi ga midve naredile. :) Mjami, to je super... Morate poskusit, še posebej pa je dober z domačo marmelado iz Cumalikizika.

Potem smo se obogatene z energijo vrgle na delo:



Rezanje šampinjončkov in druge zelenjave




Petra, Petra sesačica :)




Dokaz, da je Sanja res kuhala :) Ampak sem imela asistentko Petro, ki se je super dobro odrezala.




Svečano pogrnjena miza - romantična večerja v "šestoje" ;)




Polnjeni šampinjončki - recept alla Simon & Anja :)




Slavnostni krožnik - dve različni vrsti domače pašte z zelenjavo, polnjenim šampinjonom in šampinjoni s kajmakom :)




Naša slavljenka :)




Torta - nekako se nam je uspelo zmeniti v slaščičarni, da smo dobile približno tisto kar smo želele. Ni bila cela rdeča, ampak turško zastavo pa je imela :)




22 svečk za srečo :)




Prvi rez


Pa še "malo" smeha za na konec. :)



Skodrana Petra :) Verjetno ste opazili neke čudne rdeče zadeve v Petrinih laseh? No tu vidite rezultat. :) :) :)




Petra se je sigurno počutila kot zvezda - tri fotoaparati in ljudje, ki so ji ležali pod nogami. Da smo popadali na tla zaradi smeha, je samo nepomemben detajl. :)

To pa je bilo to. Upam, da ste vsi zdaj pomirjeni, ko ste videli, da smo za Anjo lepo poskrbeli. Sigurno vas je vse pogrešala za svoj rojstni dan, ampak upam da ji je bilo zaradi nas malce lažje. :)

41. DAN - na dvorišču

Nedelja, 21.3.2010

Vsem najprej en utrujen, ampak vesel pozdravček iz Burse :)

Ojoj, malce zamujamo z objavami - zgodilo se je že ogromno stvari, ampak bova že nadoknadili.

Torej v nedeljo (prejšnji teden) smo se odpravile v Cumalikizik. Res da smo si ga enkrat že ogledale, ampak ker je tako lep, smo ga morale pokazati tudi Pavlini. Mislim, da bomo še nekajkrat odšle v tisto smer, seveda, če bo čas dopuščal, ker si želimo videti veliko preveč stvari in vikendov preprosto ni dovolj. :)

Tokrat je bil Cumalikizik precej bolj turistično obarvan, ampak zato nič manj očarljiv. Skoraj vsaka hiša je imela odprta vrata za goste. Nekateri so prodajali različne dobrote (preverjeno zelo dobre) - domače makarone (po naše pašte :) ), marmelade iz vseh sadežev, kar si jih lahko zamisliš, nogavičke z zanimivimi vzorci itd., drugi pa so na svoja dvorišča postavili bolj ali manj majave mize in stole in stregli turški zajtrk (različni siri, čaj, med, marmelade, domač kruh, sveža zelenjava ...) in gözleme. In na eno dvorišče smo zatavale tudi me. :)



Naša "restavracija"




Vse babe na kupu (od leve proti desni Sanja, Katka, Pavlina in Anja) - na srečo ni deževalo :) Tu smo tudi ugotovili, da ni pametno, da vsemu rečeš le evet (da). Za nami je prišla ogromna skupina turških turistov in gospodarica nas je prišla nekaj prosit. Seveda smo predvidevale, da želi da gremo za kakšno manjšo mizo, da bi lahko njih posedla za to veliko, ampak smo se pošteno uštele. V bistvu smo pristale na to, da so dali prednost skupini turkov, ki je naročila najmanj 10 kosov gözleme. :)





Pripravljanje gözleme, oziroma kruhka za gözleme. Najprej zvaljajo "kruhek", vanj naložijo karkoli (mi smo vzele štiri različne: s sirom, s špinačo, z malancani in s krompirjem), nato pa ga spečejo na posebni plošči. V bistvu nas je postregla kar cela družina - če smo prav uganile so bile tam 4 generacije in to same ženske.




Vsaka čast tistim, ki si upajo voziti po teh ulicah :/




Pa še ena panorama okolice Cumalikizika - to smo bili na vrhu vasice




Mjami - kmalu bomo papali češnje :)




Pa še en pogled na ulice in konjička :)

40. DAN: vodičke po Bursi

Sobota, 20.3.2010

V soboto smo dobile obisk češe študentke iz Istanbula, tako da smo jo popeljale po Bursi :)

Najprej smo šle seveda na kosilo in poskusile Iskender kebab, ampak je bil tako dober, da ga je fotoaparat pojedel in ne najdem slike.

Najprej smo si ogledale grobnice Orhangazija in Osmangazija...ampak slike sledijo nekoč v bližnji prihodnosti, ker je na žalost moj računalnik pojedel vse kar sem do sedaj napisala + slike :)

Saat kulesi (Clock tower)- odprt je bil leta 1905 za 29. obletnico vladanja sultana Abdülhamita. Visok je 33 metrov in je razdeljen v šest delov. V današnjem so prazne spominske grobnice Karesi Beya in njegovih petih sinov. Pred 1890 je na tem mestu stal drug stolp, kaj se zgodilo z njim pa ne vem.

Tophane - to je star predel mesta, o katerem sva že govorili. Izven obzidja se nahajajo čisto navadnje ulice, ki so vedno polne mačk in otrok, ki se igrajo, seveda pa ne moreš zgrešiti pisanih hiš, kičasto okrancljanjih z rožami in made by doma spacanimi lončki in okraski...skratka zabavno, taki koški so eni najbolj zanimivih delčkov Turčije, kar smo jih vidle do zdaj.

Ulucami - tudi o njej sva že pripovedovali, tako da pokaževa samo nekaj slikic. Prva slikica pa prikazuje gužvo, kakršne tukaj nismo vajene, ampak v soboto je blo res grozno...

Prelepi - oz. bjutiful. Takele fajne rutke pa dobiš v mošeji, da zakriješ svoje čare :) pol si še bolj bjutiful, kot prej :P

Poziranje pred zeleno grobnico

Yešil cami (Zelena mošeja) - ime je dobila po zelenih ploščicah ki krasijo njene stene. Zgrajena je bila leta 1424. Mošeja je bila za časa Otomanov razdeljena na del za molitev in na upravni del, torej nekakšne pisanrne. Ima tudi nekakšne vrtljive kamnite stolpiče, ki ob potrsu oddajajo zvok in so kot taki nekoč služili, kot opozorilo pred potresom. V mošeji je tudi posebna loža za sultana in njegove goste. V mošeji nas je ogovoril neznan moški (mame ne skrbet :P) in nam začel razlagati o mošeji in njeni zgodovini in se seveda pohvalil, da ima trgovino s popravljenimi preprogami in keramiko in nas povabil v njegovo trgovino na čaj.

Me s preprognikom :) - no ne vem, kako se imenuje človek, ki prodaja popravljene preproge...zame bopreprognik, imena si seveda, kako da ne, nisem zapomnila. Njegova hiša je stara okoli dvesto let in jo je lepo prenovil.

Irgandi bazaar bridge - tudi tukaj smo že bile, tako da smo se samo sprehodile po njem.

Za konec pa še dve bolj ali manj posrečeni panorami pogleda s Tophana.


To pa je bil tudi konec našega izleta po bursi :)

37. DAN - arheološki muzej

Sreda, 17.2.2010

Ker nas je po mesecu dežja ta tedn spremljal sonček, smo se odpravile v Kültürpark, ki sva ga že pokazale nekoč v davnini. V Kültürparku je tudi arheološki muzej in to je bil tudi naš cilj dneva...ki se je na žalost izjalovil, ker je zuasprt, in to - kakšno presenečenje - za eno leto. Torej verjetno za dve leti najmanj :P

Pa smo se vseeno mal posončkale in počajčkale in pofotkale in se z metrojem vrnile domov, ker je blo že pošteno mrzlo proti večeru. Pravzaprav v zadnjem času opazujem vreme in je v Sloveniji topleje kot tle, vsaj v jutranjih in večernih urah, tko da vam zavidam...

Da pa boste vidl, da je Bursa v začetku pomladi (opa...koncu zime) zelo lepa in si boste zaželel prit sem in me obiskat:

Panorama - Kültürpark (zgoraj) in pogled na Čekirge (spodaj)

Katka, Anja, Petra in Sanja - to je naša najboljša fotografija (si predstavljate, kakšne so pol ostale :P)

Metro

Naš mali avto...z dimnikom :)

35. DAN - Odhod turške Olge

Ponedeljek, 15.3.2010

Prvi odhod med Erasmusovci (čeprov nism zihrda je Tolga bil Erasmusovec :P). Turška Olga ali v originalu Tolga jnas je ta teden zapustil, ker je najprej obiskal svoje sorodnike v Iskenderunu in nato odfrčal nazaj v Nemčijo. Seveda smo mu morali prirediti zabavo (no, me smo se je samo udeležile).

Ker mava še za cel teden za napisat, ker sva bili zelo leni (beri...preveč dela za faks) bo to vse bolj na kratko :) brez zamere :P

Turkish Olga - party boy :)

Torta - je bla kar fina

Ol the pipl in d wrld :)

Nas dvoje

Elif - čuvaj vrat, da Tolga ne bi videl torte