torek, 25. maj 2010

100. DAN - arheološki izlet


Sreda, 19.5.2010

Čeprov mava s Sanjo veliiiiiik za delat :) sva privolile v izlet z našo cimro Katko in njenimi sošolci. Štartali smo ponoči (začuda z le polurno zamudo), tko da smo bli že za sončni vzhod v Čanakkalah. Jst sm hotla pojest en bogi simit, ki sm ga mela v ruzaku, ampak se je cela skupina začela gužvat v en lokal, tako da sm ga hitro pospravila nazaj :) nakar, je skupina notr v lokalu privlekla na mizo vrečke in škatle polne hrane in nam začela delit vse možno. Jst pa nism upala not z unim bogim simitom...hehe :)




























Trojanski kojn - everywhere I look around :) Zgornji velikan pa je orižinal iz filma Troja :)


Naš prvi postanek je bila Troja. Okolica Troje je tako lepa in razgled :):) tristo smajlijev :) kar jo je naredilo še lepšo pa so bli ogromni črni oblaki na nebu, ki so vsake toliko spustil kakšno kapljico. Skratka čudovito, čudovito, čudovito. In še rožice so cvetele, mak je krasil zeleno travo :)


Trojo verejtno vsi poznate, ampak samo na kratko. Torja je mesto devetih mest. Seveda je najbolj poznana po homerski Troji ali Iliosu, kjer naj bi se odvijala trojanska vojna. Prva naselbina pa je iz približno 3000 p.n.š.












Trojanski kojn tretjič...























Živalice - po Turčiji je polno potepuških živali, še posebej psov, kar sva verjetno že napisale, ampak so tako lepe in prijazne. Ne razumem pa zakaj se jih Turki bojijo in za vsakega psa na cesti zaženejo cirkus...




















































Antični kamnolom, nekje na poti proti jugu je bil tudi zanimiv, še posebno zaradi zabavnih okroglih skal, ki so ležale okoli. Nimam pa pojma kako se imenuje. V tem kamnolomu so kopali kamenje in izdelovali stebre.





































Aleksandreia Troas je bil naslednji postanek. To je bilo antično mesto, ki se je sprva imenovalo Antigonos,  po Aleksandru Velikemu ali Antigonos Monoftalmos (Enooki Antigonos), kmalu po nastanku pa se je preimenoval v Aleksandreio Troas. Bilo je eno največjih mest Anatolije v antičnih časih in bil celo kandidat za prestolnico rimskega cesarstva, imelo pa je tudi pomembno pristanišče. Danes se tu nahajajo ostanki tega mesta. Mi smo si ogledali hamam, ki je eden največjih antičnih hamamov in pa tempelj na agori:












Ostanki hamama v cvetju :)































Tempelj - na zadnji slikci se vidi, kako so se zagreti arheologi zapodili v kup polomljene antične keramike, skupaj z njimi pa medve. Katki je uspelo na skrivaj tudi skriti košček v žep :)



Na poti proti morju pa stoji ful lepa vasica Dalyan, kjer ni turistov (vsaj zaenkrat) in ima zanimivo plažo s starimi lesenimi pomolčki in čolnički, nanose trave okoli pa samo modro morje. Lahko bi bli tud cel dan tam, je blo tako lepo :):) in seveda nas je voda premamila. Erasmusovke smo bile edine, ki smo si drznle to narest, drugi so kričali da je mrzla voda...no, nam je bla topla :)







































































Kosilo - so nam naročili toast in najprej sm mislila, da bomo dobil en mjčkn toastek, na koncu sm ga pa komaj pojedla... v bistvu so ga nardili iz pol štruce kruha...in sicer s posebni postopkom, kateremu se reče dolgotrajen :) res so si vzeli čas, s tem da mu je ena Katkina sošolka pomagala in stregla :)


Obiskali smo še en templej ampak imena se res ne spomnim, Sanjina mama bi rekla - kup kamnov :) hehe, mislm da sva s Sanjo kar bolj opazovale okolico, ker se antičnih kamnov slej ko prej naveličaš. Na enemizmed stebrov pa je gnezdila štorklja in naredila cel šov s preletavanjem, tako da smo vsi navdušeno fotkali :)


































Naša glavna destinacija pa je bil Assos ali Behramkale. Tukaj je živel Aristotel in je tudi odprl akademijo tukaj. Par slikic...









Vasica










Nekropola










Amfiteater










Obvezno slikanje pred Lesbosom v ozadju :)...













...in pred turško zastavo :)










Slikanje turških študentk...dokler so se one naštimale...







Atenin tempelj na vrhu mesta


Na koncu pa so nas peljali še na večerjo ali bolje rečeno požrtijo. Seveda nismo mogle vsega pojest... je blo pa fuuuul fino :) in potlej domov :):)

91. DAN - slovo :(

Ponedeljek, 10.5.2010

Ta blog pišem za tolko časa nazaj, da sem že čisto pozabla vse podrobnosti, ampak se bom skušala kej spomnit. 

Zadnji dan Istanbula z Evo in Metodom je bil vel al manj v barvah odhoda... zjutrej smo moral spakirat svojo prtljago (še sreča da sm mela jst sam en mjhn ruzaček) in pol pot pod noge po istiklarju in po klančku z vso to težo...na poti smo še Metodu kupli eno piščalko, ki si jo je že neki časa ogledoval...

Z vso opremo sva s z Metomo pustila Evo (najmanjšo od nas), da jo čuva, midva pa sva šla kupovat oreščke :) ampak, kot sm že omenla, je bolš it kupovat malo stran od teh turističnih tržnic, tko da sva šla...po turško nakupovat :) Metodu je blo najbolj pomembno kupt pistacijo in sva hodila gori doli naokoli, da najdeva najcenejšo in najbolšo...ampak nama zgleda ni bilo usojeno...pistacijo sva sicer kupila, ampak ko je Metod v Sloveniji razpakiral prtljago je ni blo nikjer :) Verjetno je sploh nisva vzeli, ker majo nek čudn sistem, da greš na kaso in plačaš in drug prodajalec pa ta čas daje v vrečko...ampak to je zelo fajn za pozabit vzet kar si nabavo...verjetno sva to srečo mela tud midva :):) pa drugič :P

Kej več časa za šetanje okol nismo meli in smo kr hitro tekli po par simitov in šli na tramvaj, pa metro do letališča. Pod tablo z odhodi je Eva pametno pripomnila: "Zdej bo pa zihr skenslan let" in pogledala gor, kjer smo vidli naslednjo situacijo:










Anja je bla že vesela, da bo en dan več dopusta, ampak sta na žalost pol letela preko Dunaja, tko da sm mogla it spet nazaj v realnost. Moji simiti in oreščki za na pot do Burse pa so lepo odpotovali v Slovenijo :)

Sledila je samotna vožnja domov, je bil pa ful lep sončen zahod, ravno ko smo bli na ladjici, tko da sm mal pofotkala :)



























Sej je blo še tolk zanimivih malenkosti v Istanbulu, ampak po tolkmu času se ne spomneš več....tako da bom šla enkrat še malo skoz slike in še kej dodala :)


p.s.: Lihkar sva s Sanjo ugotovili, da baklava ni sladka. Ne vem če sva kdaj na začetku napisale, da je to tko sladko da ne morš jest (pač listnato testo namočeno v vodo s tristo kilami cukra), ampak po treh mescih turčije baklava ni več sladka... :)