Petek, 12.2.2010
No pa je tu naslednji dan. Danes sem jaz na vrsti, da vam nekaj napišem. A ja ... pa ne mislit, da bomo kar vsak dan pisali (si prebrala Anja? ...hec :) ). Samo ko bo kaj zanimivega in POUČNEGA za napisat. ;)
"Obilno" kosilo v menzi
Tokrat smo se spet potepale po mestu z Gülsüm. Gülsüm je bila spet izredno radovedna, tako da smo izvedle ogromno, ogromno novih stvari. Mislim, da ne bom niti polovice napisala, 1. ker so mi marsikateri podatki kar sproti ušli iz glave in 2. ker bi bilo preveč za pisat. :)
Naša postaja - vsako sekundo pripelje nov avtobus in milijon avtov gre mimo. Tu res gre za milimetre in kapa dol voznikom. Jaz bi že umrla od strahu, če ne zato, ker bi se nekam zabila ;)
Torej sedaj pa o naših dogodivščinah. Najprej smo se zafrkavale z nakupom telefona in sim kartice, ker je telefon zelo zakomplicirana zadeva v Turčiji. Dejansko moraš vsak telefon "narediti" legalen, če ne ti v roku 1 meseca zablokirajo račun in ne moreš klicariti ali sprejemati klicev. Kakor sem že rekla - zelo zakomplicirano in čudno.
Ko smo to zadevo končno uredile, smo se odpravile Bali Bey Han (slikica spodaj), ki ga je dal en mož z imenom Bali Bey zgraditi v 15. stoletju. Drugi oz. tretji del imena, Han, izda, da je bila ta stavba nekoč nekakšen preplet gostišča, skladišča in prostora za izmenjavo znanj in blaga za potujoče trgovce. Takih stavb je v Bursi dosti (omenile smo že Koza Han), ker je bila Bursa v preteklosti pomembno postajališče na svileni cesti. Pred kratkim so to stavbo obnovili, toda obnovitev seveda ni šla popolnoma po starih načrtih, zato je svojo pravo identiteto nekako izgubila. Vendar to sploh ni škodovalo njeni lepoti. :)
Ima tri nadstropja in 64 sob, ki so sedaj spremenjene v majhne trgovinice s predvsem ročno narejenimi izdelki zaničilnimi za Burso. In kar je najbolj zanimivo, vsak prodajalec nam je z veseljem razložil in prikazal potek dela, tako da smo šele po 3-eh urah šle domov. Toda opisala vam bom le tiste trgovinice, ki so se mi zdele najbolj zanimive. Mogoče bo Anja potem dodala še kaj, kar se je njej zdelo omembe vredno. :)
Bali Bay Han
Bivše sobe, v katerih so sedaj trgovinice
Seveda smo najprej smo šle na kavo, ki je je bila Sanja nujno potrebna. Ja, ugotovila sem, da sem neozdravljiv "kavoholik". ;)
Kavarna v tretjem nadstropju. Notri smo kot kraljice sedele za ogromno mizo. Samo kaj ko ni bila ravno kraljevsko obložena. ;)
Katka - Erasmus študentka iz Češke
Skodelica sahlepa - zelo sladek napitek iz mleka in izvlečka koreninice tapioke s cimetom na vrhu. To sem prebrala v vodiču, toda potem sem malce pobrskala po netu in ugotovila, da naj bi bila tapioka v bistvu moka iz odebeljenih korenin manioka. No da bo zmeda še večja naj bi bil sahlep napitek, s pomirjevalnim učinkom, uporabljali pa naj bi se tudi kot afrodiziak. A ste opazili nesmisel? :) Hm,hm ... problem moderne dobe - ogromno podatkov in ti kar sam izlušči kateri so pravilni. Jaz se bolj nagibam k temu, da ima pomirjevalen učinek, ker sem takoj, ko sm prišla domov, zaspala ko ubita, ker takrat v bistvu sploh nisem pila kave, ampak sem raje poskusila sahlep, kar pa očitno ni bila dobra odločitev!!! Torej vam glede na mojo izkušnjo priporočam, da pred ... ne pijete sahlepa, ker vam dragi/a ne bo ravno hvaležen/na.
Ups, spet sem zašla. Grem raje nazaj na to, kar smo si ogledali. Kakor sem že rekla, so v vsaki od teh trgovinic nekaj rastavljali. Naštela bom le tistih nekaj rekvizitov, ki sem si jih zapomnila:
- slike, narejene iz različno obarvanega lesa
- lutke - Hacivata in Karagöza - več o njih takrat, ko bomo obiskale gledališče - Gülsum je obljubila :)
- potek restavracije knjig in listin
- trgovino s starimi noži in meči
- trgovino s starim nakitom
- trgovino z japonskimi listi, na katerih so narisane figurice
- tradicionalna oblačila
- poslikane krožnike
- posebne slike, ki predstavljajo združitev islamske in turške umetnosti - molitvice, ki jih obkrožajo turški vzorci
- steklen nakit
- trgovina z molitveniki
- itd.
Jaz sem si najbolj zapomnila (kot da je to čudno ;)) kamrico v kateri so restavrirali stare knjige, ki so jih obdelali čas in črvički. Gospod, ki nam je zelo ponosno povedal, da se je učil pri ssvetovno znanem restavratorju, nam je pokazal celoten potek vezave knjige - od restavriranja strani do vezave in izdelovanja platnic. Platnice izdelujejo tako, da v navlaženo usnje vtiskujejo modelčke, ki so jih prej izrezbarili. Nato s pravim (seveda stopljenim) zlatom pobarvajo nastale vzorce. Od vsega pa je bilo najbolj presentljivo to, da smo med 400 in 500 let stare listine držale z golimi rokami!?! Kdo ve kaj si je o tem mislila Katka, ki študira arheologijo in zgodovino. ;)
Lista iz knjige iz 15. ali 16. stoletja
Naslednji prostorček je zasedla umetnica, ki slika na posušene liste iz nekega japonskega drevesa ali kakšne druge rastline z velikimi listi (nismo izvedle točno iz česa :)). Ponavadi nariše islamske mitološke miniature ali pa kakšne živalce (npr. labode, fenikse,...) in v njih vplete molitve. Najbolj ponosno je nam je pokazala tigra, katerega glavo in noge je ustvarila iz različnih molitvic.
To je v bistvu pladenj in med stekleni plošči je vstavljen list z sliko zelo znane grobnice iz Burse
Bile smo tudi v trgovini, kjer prodajajo tradicionalna turška oblačila in ugotovile smo, da so se moški celo bolj kitili ko ženske.
Anja, jaz in Katka s tradicionalnimi turškimi pokrivali (Anja ima moško pokrivalo :) )
Še Gülsüm z moškim pokrivalom
Neka slavnostna obleka - ne vem točno za kakšno priložnost
Bile smo tudi v prostorčku, kjer so razstavljeni islamskimi molitveniki - ti niso naprodaj. Na koncu vsakega molitvenika je posebna figurica, ki predstavlja lastnika tega molitvenika oz. njegove značilnosti, predvidevam da predvsem položaj in finančno stanje. :) En molitvenik je bil celo narejen iz oklepa želve in nekaj jih je bilo iz slonovine - še dobro da ni bilo naravovarstvenikov v bližini. ;)
Tu sva pred vitrino z molitveniki.
Eko, to je to, kar boste danes izvedeli od mene. Vsaj upam, da ste se prebili do konca. Se beremo čez dva dni. Papa :)
