sobota, 13. februar 2010

4. DAN - nakit, knjige, "afrodiziak" in še kaj ;)

Petek, 12.2.2010

No pa je tu naslednji dan. Danes sem jaz na vrsti, da vam nekaj napišem. A ja ... pa ne mislit, da bomo kar vsak dan pisali (si prebrala Anja? ...hec :) ). Samo ko bo kaj zanimivega in POUČNEGA za napisat. ;)




"Obilno" kosilo v menzi


Tokrat smo se spet potepale po mestu z Gülsüm. Gülsüm je bila spet izredno radovedna, tako da smo izvedle ogromno, ogromno novih stvari. Mislim, da ne bom niti polovice napisala, 1. ker so mi marsikateri podatki kar sproti ušli iz glave in 2. ker bi bilo preveč za pisat. :)











Naša postaja - vsako sekundo pripelje nov avtobus in milijon avtov gre mimo. Tu res gre za milimetre in kapa dol voznikom. Jaz bi že umrla od strahu, če ne zato, ker bi se nekam zabila ;)


Torej sedaj pa o naših dogodivščinah. Najprej smo se zafrkavale z nakupom telefona in sim kartice, ker je telefon zelo zakomplicirana zadeva v Turčiji. Dejansko moraš vsak telefon "narediti" legalen, če ne ti v roku 1 meseca zablokirajo račun in ne moreš klicariti ali sprejemati klicev. Kakor sem že rekla - zelo zakomplicirano in čudno.

Ko smo to zadevo končno uredile, smo se odpravile Bali Bey Han (slikica spodaj), ki ga je dal en mož z imenom Bali Bey zgraditi v 15. stoletju. Drugi oz. tretji del imena, Han, izda, da je bila ta stavba nekoč nekakšen preplet gostišča, skladišča in prostora za izmenjavo znanj in blaga za potujoče trgovce. Takih stavb je v Bursi dosti (omenile smo že Koza Han), ker je bila Bursa v preteklosti pomembno postajališče na svileni cesti. Pred kratkim so to stavbo obnovili, toda obnovitev seveda ni šla popolnoma po starih načrtih, zato je svojo pravo identiteto nekako izgubila. Vendar to sploh ni škodovalo njeni lepoti. :)

Ima tri nadstropja in 64 sob, ki so sedaj spremenjene v majhne trgovinice s predvsem ročno narejenimi izdelki zaničilnimi za Burso. In kar je najbolj zanimivo, vsak prodajalec nam je z veseljem razložil in prikazal potek dela, tako da smo šele po 3-eh urah šle domov. Toda opisala vam bom le tiste trgovinice, ki so se mi zdele najbolj zanimive. Mogoče bo Anja potem dodala še kaj, kar se je njej zdelo omembe vredno. :)











Bali Bay Han














Bivše sobe, v katerih so sedaj trgovinice


Seveda smo najprej smo šle na kavo, ki je je bila Sanja nujno potrebna. Ja, ugotovila sem, da sem neozdravljiv "kavoholik". ;)




Kavarna v tretjem nadstropju. Notri smo kot kraljice sedele za ogromno mizo. Samo kaj ko ni bila ravno kraljevsko obložena. ;)




Katka - Erasmus študentka iz Češke




Skodelica sahlepa - zelo sladek napitek iz mleka in izvlečka koreninice tapioke s cimetom na vrhu. To sem prebrala v vodiču, toda potem sem malce pobrskala po netu in ugotovila, da naj bi bila tapioka v bistvu moka iz odebeljenih korenin manioka. No da bo zmeda še večja naj bi bil sahlep napitek, s pomirjevalnim učinkom, uporabljali pa naj bi se tudi kot afrodiziak. A ste opazili nesmisel? :) Hm,hm ... problem moderne dobe - ogromno podatkov in ti kar sam izlušči kateri so pravilni. Jaz se bolj nagibam k temu, da ima pomirjevalen učinek, ker sem takoj, ko sm prišla domov, zaspala ko ubita, ker takrat v bistvu sploh nisem pila kave, ampak sem raje poskusila sahlep, kar pa očitno ni bila dobra odločitev!!! Torej vam glede na mojo izkušnjo priporočam, da pred ... ne pijete sahlepa, ker vam dragi/a ne bo ravno hvaležen/na.

Ups, spet sem zašla. Grem raje nazaj na to, kar smo si ogledali. Kakor sem že rekla, so v vsaki od teh trgovinic nekaj rastavljali. Naštela bom le tistih nekaj rekvizitov, ki sem si jih zapomnila:
  • slike, narejene iz različno obarvanega lesa
  • lutke - Hacivata in Karagöza - več o njih takrat, ko bomo obiskale gledališče - Gülsum je obljubila :)
  • potek restavracije knjig in listin
  • trgovino s starimi noži in meči
  • trgovino s starim nakitom
  • trgovino z japonskimi listi, na katerih so narisane figurice
  • tradicionalna oblačila
  • poslikane krožnike
  • posebne slike, ki predstavljajo združitev islamske in turške umetnosti - molitvice, ki jih obkrožajo turški vzorci
  • steklen nakit
  • trgovina z molitveniki
  • itd.

Jaz sem si najbolj zapomnila (kot da je to čudno ;)) kamrico v kateri so restavrirali stare knjige, ki so jih obdelali čas in črvički. Gospod, ki nam je zelo ponosno povedal, da se je učil pri ssvetovno znanem restavratorju, nam je pokazal celoten potek vezave knjige - od restavriranja strani do vezave in izdelovanja platnic. Platnice izdelujejo tako, da v navlaženo usnje vtiskujejo modelčke, ki so jih prej izrezbarili. Nato s pravim (seveda stopljenim) zlatom pobarvajo nastale vzorce. Od vsega pa je bilo najbolj presentljivo to, da smo med 400 in 500 let stare listine držale z golimi rokami!?! Kdo ve kaj si je o tem mislila Katka, ki študira arheologijo in zgodovino. ;)











Lista iz knjige iz 15. ali 16. stoletja


Naslednji prostorček je zasedla umetnica, ki slika na posušene liste iz nekega japonskega drevesa ali kakšne druge rastline z velikimi listi (nismo izvedle točno iz česa :)). Ponavadi nariše islamske mitološke miniature ali pa kakšne živalce (npr. labode, fenikse,...) in v njih vplete molitve. Najbolj ponosno je nam je pokazala tigra, katerega glavo in noge je ustvarila iz različnih molitvic.














To je v bistvu pladenj in med stekleni plošči je vstavljen list z sliko zelo znane grobnice iz Burse


Bile smo tudi v trgovini, kjer prodajajo tradicionalna turška oblačila in ugotovile smo, da so se moški celo bolj kitili ko ženske.











Anja, jaz in Katka s tradicionalnimi turškimi pokrivali (Anja ima moško pokrivalo :) )














Še Gülsüm z moškim pokrivalom















Neka slavnostna obleka - ne vem točno za kakšno priložnost



Bile smo tudi v prostorčku, kjer so razstavljeni islamskimi molitveniki - ti niso naprodaj. Na koncu vsakega molitvenika je posebna figurica, ki predstavlja lastnika tega molitvenika oz. njegove značilnosti, predvidevam da predvsem položaj in finančno stanje. :) En molitvenik je bil celo narejen iz oklepa želve in nekaj jih je bilo iz slonovine - še dobro da ni bilo naravovarstvenikov v bližini. ;)











Tu sva pred vitrino z molitveniki.


Eko, to je to, kar boste danes izvedeli od mene. Vsaj upam, da ste se prebili do konca. Se beremo čez dva dni. Papa :)






petek, 12. februar 2010

3. DAN: postali sva vodički po Bursi :D

Četrtek; 11.2.2010

Dons malo bolj na kratko :)

Trejti dan je bi slovanski dan :) Z našo češko sosedo Katko smo se odpravile v Burso. Prvič sva šli sami v center... in se (kar je najbolj pomembno) nismo zgubile :) Še v dolmušu (mini avtobusu, ki je v bistvu taxi, ker te pelje kamor mu rečeš) smo se vse zmenle, po turško, z rokami, nogami ;D

Vidle nismo nič kaj novega, le zelooooo dolgo pokrito tržnico in muzeje, ki jih bomo obiskale, ko bomo velike :P

































Tržnica


































Koza han - ponovno


































Dolga ulica s trgovinicami


















Križišče z vrtečim kipom (uro), ki prikazuje znamenitosti Burse

















Hükümet konagi (nekakšna upravna stavba) in na levi spomenik Atatürka (moža, ki ga v Turčiji vsi zelo spoštujejo, ker je uvedel republiko in še marsikaj drugega - mogoče o tem drugič)


Smo že omenle kako dobre sladkarije imajo tukaj? No boste vidli, ko prideva domov :P
















Prej - (potem pa sledi čez nekaj mesecev)


Imele smo tudi zanimivo večerjo - KUMPIR: To je ogromen krompir prerezan na pol, njegova vsebina je pomešana s sirom,čez ti pa vržejo majonezo, kečap in francosko solate (čeprav je to baje ruska solata!?), lahko si pa še za doplačilo izbereš dodatke (velika izbira).

To bo za danes vse. Do naslednjič pa HOŠČAKAL (opomba: za č in š, imajo v Turčiji druge znakce)

četrtek, 11. februar 2010

2. DAN aka OBISK BURSE

Sreda; 10.2.2010

Ko sva se končno naspali sva si prvo želele ogledat knjižnico (drugače ne bi bile midve...). Angleščina, kaj je to?!? Komaj sva našli nekoga, ki je vsaj za silo znal angleško. Pred tem je že ena knjižničarka zbežala od naju...dobesedno :)

















Knjižnica


Malo sva se tudi sprehodili po kampusu :)

















Vhod v kampus

















Nekaj kar ne vemo čemu služi, ampak zgleda kot kino na prostem.


















Hodnik v našem študentskem domu iz 4. (najvišjega in našega) nadstropja.

















Naš lep dom še od zunaj :)


Kosilo sva tokrat prvič jedli v študentskem delu. Kosila so reees poceni, lahko bi se pri nas zgledovali po Turčiji ;) 1€ kosilo in še sladico dobiš (pa kmalu tudi večjo rit :P).

Po kosilu smo se z našo turško sošolko Gülsüm odpravile v center Burse. Res je lepa tale Bursa. Tržnica je ogromna, hiše zelooo lepe, ljudi kar mrgoli, skratka zelo živahno. Ogledale smo si Ulucami (Džamijo Ulu), tudi od notri. Seveda smo bile bose in nosile smo ruto. Zgledale smo celo tako prepričljive, da nas je še turk zamenjal za svoje in povabil k molitvi. Kako turško bomo zgledale šele po nekaj mesecih?





















Ulucami - tako velika, da se ne zbaše na fotografijo :P


Ogledale smo si še nekaj znamenitosti v centru. Koza (kokon) Han je dvonadstropna stavba, z dvoriščem v sredini. Je tudi središče trgovcev s svilenimi izdelki. Zgornje nadstropje z arkadami je nabito polno z majhnimi trgovinicami s svilenimi šali in rutami. Skratka, pokupil bi kar vse.

Sledi nekaj utrinkov iz mesta...




















Koza Han - na sliki je mini mošeja v središču Koza Hana

















Koza Han - trgovinice s svilenimi rutkami in šali





















Lepe hišice v Bursi :)

















Louvre a la Bursa :) drugače šoping center

















Fontana, ki naj bi predstavljala pravo središče mesta.


















Občina (vsaj zdi se nam ;))


Še en dokaz, da so Turki res prijazni in radodarni. Gülsüm je imela tečaj angleščina, zato sva šli z njo v jezikovno šolo, kjer so nama prvo postregli kavo (na njihov račun), nato pa naju je še učiteljica "prisilila", da se udeleživa tečaja poslovne angleščine. In sva šli... No, saj je bilo zanimivo. Okoli 12 ljudi na tečaju okoli okrogle mize, tabla pa so kar steklena vrata :) Na koncu pa naju je še učiteljica vprašala za mnenje o tečaju in zeloooo prijazno povabila naj prideva še kdaj (in skoraj gotovo ni mislila za plačilo). Tudi naše turške prijateljice so preveč radodarne, kar plačujejo nam vse, pa čeprav niso lih bogate.

Še par smešnih opazk:

-jajca prodajajo kar izven hladilnika (očitno še noben ni dobil salmonele:P)
-imajo res veliko besed podobnih hrvaškim (npr. jastuk, kat, para, ...) in tudi nekaj podobnih slovenskim, tko da kakšno stvar že razumeš :) eno na miljon besed
- ko turki govorijo med seboj, zgleda kot da bi se kregali
-imajo odličen jogurt


Sanja se baše z jogurtom...kdo se ne bi ;)


Our turkish friend Gülsüm and us.


Just us :)


Bi se še dalo naštevat, ampak več naslednjič :)

1. DAN V TURČIJI

Torek; 9.2.2010

OK, tukaj smo. Sicer malce zamujamo z objavami, glede na to, da smo že tri dni tu in da smo marsikaj že doživele. Ampak bomo lepo vse od začetka napisale, če se bo komu slučajno dalo brat. :) V bistvu se vam mora dat brat, ker se samo za vas res trudimo. A ja, moram vas še opozorit, da če bo kaj čudno napisano, nisem kriva jaz ampak to, da imamo premalo prakse s slovenščino. Z Anjo že zdaj sproti pozabljava govorit slovensko, kaj bo šele čez 4 mesece. How do you say this in Slovenian language? Bu, I don't remeber. :)


Odhod na carino na Brniku :)

No zdaj pa zares. Torej kje začet? Mogoče na letališču, kjer smo ugotovile, da nikakor ne smeš spustit torbe iz rok (punci, ki šla z nami so že v Sloveniji ukradli denarnico - očitno se to ne dogaja le v filmih!) in ne smeš it na kavo - seveda razen če si res obupan ali če imaš preveč denarja. :D

Iz letališča smo šle na metro, kjer smo s strahom opazovale ljudi okoli sebe. Ti temni obrazi, te črne oči in grdi pogledi. Ajoj...vsi bi lahko igrali v kakšnih mafijskih filmih. Ampak že takoj smo ugotovili, da so vsi zelo, zelo prijazni. Čeprav skoraj noben ne zna angleško ti pomagajo, če ne gre drugače (in ponavadi res ne gre) te kar peljejo tja, kamor hočeš prit (kar jim poveš z rokami, nogami ali pa napišeš ime na listek in jim ga pomoliš pod nos). Mislim, da smo samo polni predsodkov in da ni pravega straha. Niso nič bolj drugačni od nas - črne ovce se najdejo povsod.

Moramo omeniti tudi fensi šmensi avtobuse, ki nas je popeljal iz Istanbula v Burso. Alora, na vsakem sedežu imajo mini TV, kjer lahko igraš tudi igrice. Ugotovile smo da celo obstaja "bus-stevard", ki najprej vsakemu prinese slušalke in potem kroži okoli z lončki (dobesedno - so taki kot za jogurt) vode. Še večje presenečenje je bilo, ko smo ga videli z vozičkom polnim nekih paketkov in termovk. Zelo hitro smo bile založene s čajem/kavo in marmorni kolačem, ki je bil res super. No mogoče je bil tako super, ker smo bile res lačne, kar pa ni važno. :) Seveda je to vse, kakor ste verjetno opazili, zelo podobno našim avtobusom. :)















TV :)















Slušalke za TV
















Malica na busu :P njami


Na postajo nas je prišla iskat naša nova sošolka Gulsum, nas sprejela z nasmehom, poljubčkala in iz rok vzela prtljago, da bi nam jo pomagala nosit (sem že omenila, da so res prijazni???). Skupaj smo šle v kampus, kjer nas je koordinatorka povabila na kosilo - smo bile priviligirane in smo jedle v učiteljski jedilnici.


Po kosilu nas je čakalo tisto česar smo se najbolj bale - ogled naših sob. Bojo sploh imele postelje? Kaj pa ščurki in podobna golazen? No nič od tega ni bilo res. Sigurno se kje skrivajo kakšne bakterije, ampak glede na to, da jih ne vidimo nas ne skrbijo. :) Imamo super sobico (ki zgleda ogromna v primerjavi z uno v dijaškem domu) - vsaka svojo omaro, police, mizico in nočno omarco. A ja tudi postelja je not. :) Imamo samo nekaj pripomb: ni tople vode (ups - še dobro da imam "ponekod" obloge, da ne bom zmrznila;) ) in nimamo nič stvari v kuhnji - nanka ene žlice!















Anjin del sobe - še nerazmetan















Kuhinja, ki jo je treba še dobro spucati!!



















Moj del sobe - v rahlem razsulu :)



















Kopalnica, ki ima radiator 2 metra nad tlemi :P




Najina mini večerja - brez pribora, krožnika in česarkoli drugega :S


Ajoj, napisala sem že cel roman in mislim da bi bilo dobro končat, ker če ne res ne bo noben nanka vrgu uč na to kar smo napisale. :) No saj v bistvu ni več nič za povedat. Glede na to, da smo noč preživele na letališču in smo spale le kakšno urco na avtobusu, smo se že ob 9h vrgle na posteljo in čez sekundo zaspale ko ubite. E ja, še dobro da smo mlade in polne energije.

Uživajte, ker mi sigurno bomo :)