ponedeljek, 29. marec 2010

47. DAN - Çanakkale

Sobota, 27.3.2010

V petek ponoči smo se odpravili v Çanakkale, majhno mesto ob obali Dardanel, pravzaprav ravno na najožji točki ožine, ki meri 1200 metrov. V okolici Çanakkal se je med prvo svetovno vojno odvijala bitka z Angleži in Francozi, ki je trajala 8 in pol mesecev in Turki tja množično romajo in si ogledujejo celo vrsto spomenikov, ki je postavljena 253.000 padlim turškim, 200.000 angleškim in drugim vojakom. Moraš bit kar mal previden, kaj delaš in govoriš tam. Sanja je na proimer nekoliko prizadela Yunusa, ker je rekla, da je zabavno, da je eno tablo postavilo ministrstvo za okolje. V glavnm nobenga ni užalila, ampak ker je uporabila besedo zabavno (funny), se je Yunusov obraz zmračil...tko da pazit, če greste tja!

Ampak najprej na začetek...torej mogli bi štartat ob 23.00, ker pa poznamo Turke, smo si rekle: 'Pred eno sigurno ne bomo šli'. Ampak ko smo prišle do medika (kjer smo smo se dobili), so nam rekli, da bomo štartali ob dveh. In smo čakali, čakali, pa še čakali...in štartali ob 4.04 - 5 ur čakanja :) v Turčiji nas nič več ne preseneti!











Konec začetka













Čakanje
- tko smo zgledale na začetko, ko smo ble še vesele, pol smo padle jezo, nato v depresijo, pol v podepresijsko ravnodušnost, na koncu smo se pa spet smejale :P












Kocadere Hospital Cemetery
- eno glavnih pokopališč v Čanakkalah. Sem so vozili umrle in ranjene vojake, za katere se je vedelo, da ne bodo preživeli.














Pokopališče petega regimenta
- Atatürk jim je ukazal takole: "Ne prosim vas, da se porite. Ukazujem vam da umrete."














Conkbayiri
- ko so nasprotniki napadali ta hrib, s katerega je Atatürk opazoval in komadiral, je bil zadet natančno v uro v prsnem žepu. Ta mu je rešila življenje. Če ne bi bilo te ure, Turki verjetno ne bi imeli Republike.








Conkbayiri













Kosilo s kokoškami - takole pa zgleda pristna turška gostilna v Čanakkalah :P































Abide
- spomenik turškim žrtvam v Čanakkalah, baje je največji tak spomenik na svetu.


Še nekaj spomenikov, za katere pa nism ugotovila, imen in pomena :D vodička je bila Turkinja...in je govorila Turkom.













Pa še pogled na Dardanele z ladjice:











Pa tkole, da se nas še mal nagledate:












































































45. DAN - Evy in Marlies, srečno pot

Četrtek, 25.3.2010

Spet nas je manj. :( Evy in Marlies, punci iz Belgije, sta končali "erasmusovanje" in odšli v kruto belgijsko študentsko življenje (njihove besede!).




Evy in Marlies


Toda Erasmusovci znamo vsako priložnost izkoristiti za druženje (uradno to ni bila zabava, ker ni nič zabavnega pri odhodu domov - mene že zdaj stiska). Tokrat smo se zbrali v stanovanju od Marlies, Ondreja in Mateja.




Ondrej, ki reže kruh s škarjami - nova tehnika, mislim da nam bo prišla prav :)




Potem (prej je bil "malce" bolj poln)




"Žalostni" Anja in Katka




Baloon fight :)


Hotele smo pokazati še več slikic, marsikatere so bile res lepe, ampak nam ni uspelo. :( Tehnika zatajila - sem že kdaj omenila, da sovražim računalnike in podobno s... ?

No upam da bo več sreče prihodnjič. :)

43. DAN - the day after yesterday

Torek, 23.3.2010

... nadaljevanje :) - je treba hitro pisat, ker vam moramo še veliko stvari povedat :) Kot prvo - avtor ni Anja ampak Sanja - Anja je samo naložila slikice, pa se nikakor ne da spremenit avtorja - ccc ta tehnologija.

Torej, Anja je imela ponovno roj. dan - tokrat za tiste, ki prejšnjič niso uspeli priti - nekako je bilo treba porabit vso nabavljeno hrano in torto. :) A tako by the potka - tudi jaz sem se odločila, da bom mela roj. dan v Tučiji in sicer 18. maja (zadnji dnevi ko bomo še vsi tukaj), ker je tako zabavno dobivat ljubčke in papat torto, tako da ste vsi povabljeni. No sej ne da je dobivat ljubčke tak problem tukaj, ker so se Turki navajeni ljubčkat vsakič ko se vidijo , pa so se nekateri nekako nalezli njihove navade. Ampak nič skrbet, to so samo nedolžni ljubčki na lička. Hm ... tudi sladkega nam ravno ne manjka, ampak ni važno. :)

Ups... spet odtavala nekam drugam ... ampak sem se že zbrala, da bom lahko z vami delila nekaj "rojstnodnevnih" utrinkov :)











Ponovno: moj tepih je lahko miza - tokrat z romantičnim pridihom. ;)














Ayran in raki z vodo - fanta (Slovaka) sta nam svetovala, da je ta mešanica dobra. No, rajši imam samo raki z vodo ali juicem (Slovaška iznajdba - Slovenki in Slovaka jo imamo radi). No ni najbolj posrečena slika, ampak Anja si jo je očitno zaželela - verjetno zato ker ni bilo druge ;)














Petra














Anja - zgleda precej prešerne volje ;)










Češko-Slovaška zasedba - Matej, Ondrej in Katka














Marlies, ki je že odšla domov :(














Ondrej in madžarske poslastice - slivovica in klobasa (jej...prašiček po skoraj dveh mesecih - no sej ne da ga toliko pogrešam, ampak košček pršuta ali mortadele pa ne bi škodil).


No kaj naj še rečem - bilo je veselo in razigrano in spet smo šli s prepolnimi trebuščki v posteljo. :)

Zdaj pa hitim pisat za nov dan... Papa