Sobota, 20.2.2010
Eko...spet pisat vse na novo. Ta spletni dnevnik "malce" nagaja in kljub temu, da sem ves čas vse shranjevala je prišlo do tega, da sem vse izgubila! Tako da bo zdaj vse na hitro napisano in brez olepšav, ker se mi mudi it delat puding. :)
Pomlad je tu. Ali raje poletje je tu, glede na to da je bilo danes 26 stopinj in da smo paradirale okoli v kratkih rokavih.
No danes smo končno spet lahko pohajale. Z Evy (belgijsko študentko) smo odšle v vas Cumakızık (beri Đumak әz әk - verjetno se ne čudite, da smo imele probleme z izgovorjavo). To je majhna vasica v bližini Burse, ki je skozi čas ohranila svojo podobo. Tu še vedno stojijo hišice iz kamna in blata in na strehi so, kakor na Krasu, položeni kamni. To pa zato, ker tu piha zelo močan veter, t.i. lodos, ki je precej podoben burji, le da je ta topel in da ponavadi prinaša dež (ju3 bova mogli bit spet doma :( ). Po ulicah teče potoček (ja prav ste prebrali), več v nadaljevanju.
Vaški trg
Vložene "dobrote". Hehe...na trgu so na vsaku stonjici prodajali vloženo zelenjavo, sadje v nekih kozarčkih in nekaj, kar nismo mogle definirati kaj je bilo. :) Te v plastiki so bile najbolj posrečene - Turki so očitno zelo dobri pri recikliranje.
Vaška hiška
Potoček. Naša prva reakcija je bila bbb - to je res srednji vek! Kanalizacija kar zunaj, sredi ulice. Toda potem smo ugotovile, da se iz njega ne širijo nobene sumljive vonjave in da v njem ne plava nič rjavega. ;) Dokončno pa smo si oddahnile, ko smo na vrhu vasi našle izvir. :)
Seveda pa smo zaradi tekanja po labirintu ulic in neumorega slikanja kmalu postale lačne. Naša postaja je bila gostila, ki jo v bistvu sestavlja več vaških hiš in dvorišče, na katerem je postavljeno zunanje ognjišče. Seveda smo si izbrale mesto na dvorišču, kar pa nam je postalo takoj žal, ko je naša hrana začela leteti po zraku (dobesedno!) in smo jo morale loviti po mizi.
Dvorišče
Drugi delček gostilne.
Notranjost enega izmed delov gostilne.
Gostilna 3. Še en res lep delček gostilnice.
Mmmm... zdaj pa malce več o hrani. :) Za to vas je značilna jed Gözleme, ki je sestavljena iz dveh zelo tankih plasti testa, med katere lahko daš karkoli. Tu so nam ponujali kromir, meso, sir, špinačo ali mešanico vsega. Mi smo se odločile za zadnji dve možnosti, čeprav na začetku sploh nismo vedele, kaj bomo dobile. Ampak se je splačalo tvegati, tudi zato, ker sem vedela, da not ni sveže čebule :) , ker je to bila ena izmed najboljših stvari, ki smo jih jedle tukaj.
Gözleme. Vetru smo preprečile krajo tako, da smo hrano obložile s kozarci. :)
Kozarček čaja. Turki so nori na črni čaj in tudi medve postajava podobni - Anja malce bolj, ker mene večkrat premami kava. ;)
Brez poziranja ne gre :)
Nazar ali evil eye stone - ta gostilna je bila prepredena z njimi. "Zlobno oko" je prisotno v različnih kulturah in je v bistvu pogled, ki naj bi povzročal poškodbe ali nesrečo. Da bi se ljudje izognili nesreči so si omislili različne amulete in nazar je le en izmed njih.
Božična torta. Turki so res nori na sladice (na žalost) in delajo čudeže iz tort. Mjami, enkrat bo treba kakšno poskusit. :)
Ena izmed mnogih trgovin z večernimi oblekami. Nekatere so res lepe, druge malce preveč načičkane. Anja se je prav zaljubila v tisto roza obleko - druga z leve, da ne bo pomote. Hehe...Anja pa roza obleko ;)
Stojnica s simitom. To je neke vrste rogljiček, no v bistvu ni rogljiček. :) Je ko nek ogromen prstan, dobro zapečen (za moje pojme malo pretrd - si polomiš zobe in poškoduješ dlesni) in posut s sezamom. V bistvu je res dober. :) Evy, punca na sliki, je naravnost nora na njih in ponavadi pokupi cele zaloge - hrčkov sindrom. Če so se komu pocedile sline smo našle recept: http://mideastfood.about.com/od/breadsrice/r/simitrecipe.htm
Slovenija na kupu. :) Da dobiste (s sam za Metoda) občutek, kako je živeti v takem natrpanem mestu. :)
Kot da ni bilo dovolj pohajkovanja čez dan, smo zvečer še šle na rojstni dan od Ilke.
Ilke - birthday girl :) P.S.: Torta je bila res dobra in (čudežno) sploh ne preveč sladka.
Sošolke :) Alora, po vrsti: Esra, Ilke, Anja, Sanja in Gülsüm.
