sobota, 20. februar 2010

12. DAN - Cumakızık

Sobota, 20.2.2010

Eko...spet pisat vse na novo. Ta spletni dnevnik "malce" nagaja in kljub temu, da sem ves čas vse shranjevala je prišlo do tega, da sem vse izgubila! Tako da bo zdaj vse na hitro napisano in brez olepšav, ker se mi mudi it delat puding. :)




Pomlad je tu
. Ali raje poletje je tu, glede na to da je bilo danes 26 stopinj in da smo paradirale okoli v kratkih rokavih.


No danes smo končno spet lahko pohajale. Z Evy (belgijsko študentko) smo odšle v vas Cumakızık (beri Đumak әz әk - verjetno se ne čudite, da smo imele probleme z izgovorjavo). To je majhna vasica v bližini Burse, ki je skozi čas ohranila svojo podobo. Tu še vedno stojijo hišice iz kamna in blata in na strehi so, kakor na Krasu, položeni kamni. To pa zato, ker tu piha zelo močan veter, t.i. lodos, ki je precej podoben burji, le da je ta topel in da ponavadi prinaša dež (ju3 bova mogli bit spet doma :( ). Po ulicah teče potoček (ja prav ste prebrali), več v nadaljevanju.






Vaški trg






Vložene "dobrote". Hehe...na trgu so na vsaku stonjici prodajali vloženo zelenjavo, sadje v nekih kozarčkih in nekaj, kar nismo mogle definirati kaj je bilo. :) Te v plastiki so bile najbolj posrečene - Turki so očitno zelo dobri pri recikliranje.





Vaška hiška

















Potoček
. Naša prva reakcija je bila bbb - to je res srednji vek! Kanalizacija kar zunaj, sredi ulice. Toda potem smo ugotovile, da se iz njega ne širijo nobene sumljive vonjave in da v njem ne plava nič rjavega. ;) Dokončno pa smo si oddahnile, ko smo na vrhu vasi našle izvir. :)


Seveda pa smo zaradi tekanja po labirintu ulic in neumorega slikanja kmalu postale lačne. Naša postaja je bila gostila, ki jo v bistvu sestavlja več vaških hiš in dvorišče, na katerem je postavljeno zunanje ognjišče. Seveda smo si izbrale mesto na dvorišču, kar pa nam je postalo takoj žal, ko je naša hrana začela leteti po zraku (dobesedno!) in smo jo morale loviti po mizi.














Dvorišče













Drugi delček gostilne.






Notranjost enega izmed delov gostilne.




Gostilna 3. Še en res lep delček gostilnice.


Mmmm... zdaj pa malce več o hrani. :) Za to vas je značilna jed Gözleme, ki je sestavljena iz dveh zelo tankih plasti testa, med katere lahko daš karkoli. Tu so nam ponujali kromir, meso, sir, špinačo ali mešanico vsega. Mi smo se odločile za zadnji dve možnosti, čeprav na začetku sploh nismo vedele, kaj bomo dobile. Ampak se je splačalo tvegati, tudi zato, ker sem vedela, da not ni sveže čebule :) , ker je to bila ena izmed najboljših stvari, ki smo jih jedle tukaj.












Gözleme
. Vetru smo preprečile krajo tako, da smo hrano obložile s kozarci. :)















Kozarček čaja. Turki so nori na črni čaj in tudi medve postajava podobni - Anja malce bolj, ker mene večkrat premami kava. ;)





Brez poziranja ne gre :)




Nazar ali evil eye stone - ta gostilna je bila prepredena z njimi. "Zlobno oko" je prisotno v različnih kulturah in je v bistvu pogled, ki naj bi povzročal poškodbe ali nesrečo. Da bi se ljudje izognili nesreči so si omislili različne amulete in nazar je le en izmed njih.




Božična torta. Turki so res nori na sladice (na žalost) in delajo čudeže iz tort. Mjami, enkrat bo treba kakšno poskusit. :)





Ena izmed mnogih trgovin z večernimi oblekami. Nekatere so res lepe, druge malce preveč načičkane. Anja se je prav zaljubila v tisto roza obleko - druga z leve, da ne bo pomote. Hehe...Anja pa roza obleko ;)





Stojnica s simitom. To je neke vrste rogljiček, no v bistvu ni rogljiček. :) Je ko nek ogromen prstan, dobro zapečen (za moje pojme malo pretrd - si polomiš zobe in poškoduješ dlesni) in posut s sezamom. V bistvu je res dober. :) Evy, punca na sliki, je naravnost nora na njih in ponavadi pokupi cele zaloge - hrčkov sindrom. Če so se komu pocedile sline smo našle recept: http://mideastfood.about.com/od/breadsrice/r/simitrecipe.htm




Slovenija na kupu. :) Da dobiste (s sam za Metoda) občutek, kako je živeti v takem natrpanem mestu. :)


Kot da ni bilo dovolj pohajkovanja čez dan, smo zvečer še šle na rojstni dan od Ilke.




Ilke - birthday girl :) P.S.: Torta je bila res dobra in (čudežno) sploh ne preveč sladka.




Sošolke :) Alora, po vrsti: Esra, Ilke, Anja, Sanja in Gülsüm.

petek, 19. februar 2010

11. DAN - na poti proti dodatnim 50im kilogramom...

Petek, 11.2.2010

Kot že naslov pove, ste verjetno uganili tisti, ki ste na anketno vprašanje odgovorili, da se bova zredili 50 kilogramov. Ne samo zato ker je tako dobro ampak ker najdeš zelo poceni hrano. Kar pa ni dobro za najine ritke :P Danes smo se z našo belgijsko sosedo Evy peš odpravile do vasi Görükle, dobrih 3 km stran od študentskega doma, tako da smo vse kar smo zaužile vsaj deloma porabile :) slike sledijo...hrano boste vidlei danes, najine kilograme pa čez nekaj mesecev :)

Danes je bilo res lepo sončno vreme, zato sva se okoli potikali v kratkih rokavih (in bile tarča sumljivih pogledov). Ko prideva domov, bova pa res zgledali turško, ker bova verjetno zapačeni, kot prve palačinke :P










Uživanje v sončku :D















Potka pred našim domom...











Najin slovaški sosed Matej in belgijska soseda Evy











Pogled na goro Uludag (kar pravzaprav pomeni velika gora :) - kako priročno)











Dolmuš - skupinski taksi, ki ima določeni mesti, med katerima vozi, natančno pot pa določijo uporabniki. Šoferju samo poveš kam hočeš priti in se zadereš stop ali kaj podobnega, ko hočeš dol :)











Görükle iz kampusa











Na večerji - kebab za 2TL (1€) ?! cenejš kot če bi jedu samo pašteto argeto z žlico :P













Kebabnica :P - tukaj lahko kebab ješ normalno, kot civiliziran človek, tako da se usedeš. Zraven pa lahko še občuduješ stene, ki imajo vgrajene vse možne predmete, ki se jih lahko izmisli - zlobna očesa (evil eyes :)), zvonci, posode in podobne traparije :) ampak zgleda zabavno...











Kebab - ne dobiš kebaba kot pri nas z jogurtovimi omakicami (čeprav bi bilo to logično pričakovati), ampak gor vržejo majonezo in kečap. Tale je bil v ~tretjini kruha s sezamom.


Ker pa s Sanjo vedno poskrbiva, da nisva lačni (ane Sanja ;)), sva si nakupili zalogo...Mame dobro poglejta, da ne stradava, ampak imava cel hladilnik samo zase...in (bolj ali manj) počasi se polni :)






Hladilnik - kot, da tega ne bi vedli











Tahin helvası - Helva je ena najstarjših turških sladic.Sem je prišla še pred prihodom turkov. Običajno jo jedo na praznike (npr. Ramazan). Tahin helvası je posebna vrsta te sladice, pripravljena iz zdrobljenih sezamovih semen (tahin). Dobiš jo lahko v večih različicah - brez vsega, s čokolado, pistacijami,... Je zelo sladka, ampak baje se dobi tudi diabetično :) me zanima kako to zgleda... Ko sem raziskovala tole helvo po internetu, sem odkrila, da so bile nedavno nekatere različice okužene s Salmonelo in skoraj me je e zajela panika (ampak res samo skoraj :P), ampak sem ugotovila, da je tale vrsta še nedolžna :D


Heh, še tole... Danes sva šli k profesorju za Okoljsko mikrobiologijo, da se malo pogovorimo o vsebini predavanj. Verjetno bi bilo bolje če ne bi prišli... Samo za ta predmet moramo naredit 4 projekte po 15 strani + 1 seminarko (neznane dolžine - upajmo da ne 30) + 2 izpita. Pri predmetu, ki smo ga imeli včeraj, pa morava tudi naredit seminarsko po 15 strani. Najhujše je to, da mora vsaka 15 strani napisat!!! Da ne bo zdej kdo rekel, da zabušavava :) (no zaenkrat še, ampak ne več dolgo)...


Sledi pa še malo učenja Turščine za tiste zainteresirane. Ker predvidevam, da si vsi želite nakupit dosti stvari ko pridete, bi bilo koristno poznat številke, da se boste vsaj o ceni malo zmenili (aja, in če vas vprašajo od kod ste, rečte Slovaška, nikakor pa ne Slovenija, ker vsi mislijo, da smo slovenci bogati in te potem nategnejo za ceno - torej, kaj si moraš zapomniti o današnjem blogu... SEM SLOVAK!!!)


LEKCIJA 2 - ŠTEVILA
Števila 0 verjetno ne boste potrebovali :) ampak vseeno...
Znak Ə pomeni polglasnik, ki ga mi ne pišemo. Za tiste, ki znate nemško veste kako se izgovorita ö in ü, za druge pa - pojdite na tečaj nemščine :P


  • 0 - sıfır [sƏ-fƏr]
  • 1 - bir [bir]
  • 2 - iki [i-ki]
  • 3 - üç [üč]
  • 4 - dört [dört] :)
  • 5 - beş [beš]
  • 6 - altı [al-tƏ]
  • 7 - yedi [je-di]
  • 8 - sekiz [se-kiz]
  • 9 - dokuz [do-kuz]
  • 10 - on [on]
  • 11 - onbir [on-bir]
  • 12 - oniki [on-i-ki]
  • 20 - yirmi [jir-mi]
  • 30 - otuz [o-tuz]
  • 40 - kırk [kƏrk]
  • 50 - elli [el-li]
  • 60 - altmiş [alt-mƏš]
  • 70 - yetmiş [jet-mƏš]
  • 80 - seksen [sek-sen]
  • 90 - doksan [dok-san]
  • 100 - yüz [jüz]
  • 200 - ikiyüz [i-ki-jüz]
  • 1000 - bin [bin]
  • 1,000,000 - bir milyon [bir mil-jon]
  • 1,000,000,000 - bir milyar [bir mil-jar]


Ne obupat, če si ne zapomnite vse takoj :D jst mam probleme s 7 in 9 :) une desetice pa sploh še ne znam...se nagibam bolj proti miljonu in miljardi :D mi je bl všeč...tud 1000 bi blo fajn :D


papa :D

četrtek, 18. februar 2010

10. DAN - poučen za vse :)

Četrtek, 18.2.2010

Merhaba (Pozdravljeni, hello ali karkoli v tem smislu) :)

Ravnokar sem se spomnila, da bi bilo dobro da bi si z Anjo omislili mini učne ure turščine, glede na to, da vas bo kar nekaj prišlo na obisk. Bom jaz kar začela, pa boste lahko v anketi povedali svoje mnenje, ali želite sodelovati ali ne. ;) To bi bilo dobro predvsem za tiste dneve, ko ne bova imeli kaj za napisat. :)

No danes nismo obiskale nobenih eksotičnih krajev (OPOZORILO: kot verjetno že veste, primorci zelo redko uporabljamo dvojino in jaz nisem nobena izjema - ne-primorci upoštevajte, da tudi če pišem v množini, večinoma mislim jaz in Anja :) ).

Torej, čeprav nas je po dolgem času obiskal sonček, smo morale obiskati malce drugačen eksotičen kraj, učilnico. ;) Ja, danes smo imele prvo pravo predavanje in temu primerno, bo obarvana današnja objava, ki bo zanimiva predvsem za tiste, ki bi radi izvedeli malce več o tistem bolj "delovnem" delu študentskega življenja v Turčiji. :)

Ne vem, če ste brali prvo objavo od Anje - kjer je rekla, da bova v Turčiji postali številki, glede na to, da greva v tak velik kampus. No, številki sva - 1 in 2. Hehe, si predstavljate, da ena izmed naju zboli??? ;) To, da sva sami je res čudno - ne moreva se pogovarjati med poukom, spati ali zatavati kam z mislimi (kar meni osebno predstavlja velik problem), ker nikoli ne veš kdaj se bo profesor odločil, da te bo kaj vprašal. In mislim, da bom morala malce več spati (ali pa končno kupiti "đezvico" za kavo), ker naju je profesor takoj, ko sem enkrat zehnila, začel spraševati, če smo zdolgočasene in ali želimo brik (turška različnica break-a, ki je, če se naše sošolke kaj spomnijo, precej podobna italjanski različici break-a - brak :) ). Smešen je bil tudi zato, ker si je kar sredi ure spomnil, da bi nas lahko kaj vprašal, npr. "Ali ste se naučile kakšno turško besedo?", "Kako se vam zdi v Turčiji?", "Kaj boste jedle za večerjo (to vprašanje je bilo najboljše;))?" - in ko smo mu povedale naš recept za sadni jogurt naju je naprej čudno gledal, nato pa se je kar začel smejati. Mislim, da bo pri njegovih urah še zabavno, tudi če je malo shy (tudi to nam je izdal;)).

Za naše sošolke in morda tudi za druge bo zanimivo tudi to, da je vse zelo antropocentrično obarvano. Ali po domače rečeno - ko je govoril o vplivih onesnaževanja zraka je kar pozabil na naravo in samo gobezdal o ubogih ljudeh, ki bolehajo zaradi izpustov. In ko sem ga spomnila, da je potrebno pazit tudi na naravo, je nekaj časa razmišljal in potem rekel: "Ja, tudi to bi lahko bilo." Dddd??? Nisem več presenečena, da je marsikateri konček Turčije zasut s smetmi.

Zabavno je bilo tudi potem, ko smo šle obiskat enega profesorja, da bi izvedele ali imava ju3 predavanja pri njemu ali ne. In on je na naše presenečenje odgovoril: "Vesta, nas je tako, da predavanja so le takrat, ko študenti pridejo. Saj ni nujno, da imamo vsak teden predavanja." Hehe... mogoče pa bomo le kdaj pa kdaj lahko pokukale izza zvezkov in videle še kaj drugega v Turčiji kot le knjige in kampus (sej ne da načrtujemo pohode po celi obali - starši raje pozabite, da ste to prebrali, obe bova še naprej ostali čisto zgledni študentki - jupi celo dvojino sem uporabila ;) ).

Še eno ugotovitev vam lahko izdam. Ženske so tu precej manj prijazne od moških. Pa tu ni važno koliko so stari, da ne bi mislili, da je to zato ker nas hočejo osvajat. Ko gremo v trgovino ali kamorkoli, so vsi moški res prijazni. Takoj ti vse ponudijo in prav vidiš, da bi radi klepetali s tabo, a ne gre, ker jih mi ne razumemo in nanka oni nas. No profesorce izgledajo vse ok, ampak bomo videli potem kaj bo ...

Mislim da se vas bom usmilila in nehala z mojim gobezdanjem. Bom raje izpolnila obljubo in napisala prvo lekcijo.;)


LEKCIJA 1 - POZDRAVLJANJE

V takem oklepaju [] je napisana izgovorjava. Poudarimo tisti zlog, ki je napisan z poševno pisavo. Opazili boste nekatera pravila, npr. ş se prebere kot š, ç pa kot č. Tudi vse h-je se prebere.

  • Živijo - Merhaba [mer-ha-ba] Merhaba rečeš, ko vstopiš v nek nov prostor ali ko srečaš znanca. To je bolj formalen izraz.
  • Čaw - Selam [se-lam] To se uporablja kor manj formalna različica. Pri nas bi rekel čaw.
  • Nasvidenje - Hoşçakal [hoš-ča-kal] To rečeš, če odideš iz prostora.
  • Nasvidenje - Güle güle [gu-le gu-le] To rečeš, če ostaneš v prostoru. - čudno kajne ;)
  • Dobro jutro - iyi sabahlar [i-ji sa-bah-lar]
  • Dober dan - iyi günler [i-ji gun-ler]
  • Dober večer - iyi akşamlar [i-ji ak-sam-lar]

To bo za danes vse... vso srečo pri učenju ;)

P.S.: Za tiste bolj radovedne pa še ena fensi šmensi stran za se učit turščino: http://www.turkishlanguage.co.uk/ Mogoče pa koga pritegne. :)

sreda, 17. februar 2010

9. DAN - vragolije

Sreda, 17.2.2010

Včeraj nisva poročali, ker se ni veliko dogajalo. Začeli smo s predavanji. V bistvu sva imeli samo eno dobro uro, je bilo čisto dovolj. Glede na to da sva samo dve, je precej smešno ko predavateljica govori tebi ali tvoji sosedi, kar pomeni, da jo moraš nenehno gledat v oči in zna bit malo stresno ampak se bova že navadli :)

Danes sva imeli frej, zato sva mislili obiskat vasico Cumalikzik, ampak je začel padat dež in nama podrl načrte. Sva pa kasneje ugotovili, da bi bilo mogoče boljše, če naslednjič dež ignorirava in se prepričava, da bo čez 10 minut nehal padat - kot vedno!

Tko da danes ni blo nič s 'sightseeing'om... boste vidli več čez vikend, ko nameravava in na goro Uludag.

Spodaj je prikazana moja običajna večerja :) op. paradižnik je tam, zato da zgleda bolj zdrava :P













Mava pa pripravljen en zelo fajn recept :) kot že veste, tukaj jemo jogurt na 100 in 1 način. In temu primerno ga je najin hladilnik vedno poln :) Ampak očitno v Turčiji ne poznajo sadnega, zato sva ga začeli izdelovat kar sami. Spodaj sledi recept... (mimogrede, je že patentirat, da si ne bi kdo drznil :P)


JOGURT NA (S)ANJIN NAČIN:

Sestavine:



Jogurt




Marmelada


Priprava:













V skodelico stresemo 'malo' jogurta...














...pri tem pa ne pozabimo priliti malo sirotke.














Dodamo žlico ali dve marmelade ali džema in dobro premešamo.














Postrežemo hladno!

UŽIVAJTE!

ponedeljek, 15. februar 2010

7. DAN - veter v lase in smeti v očeh :)

Ponedeljek, 15.2.2010




Hej hoj - spet smo tu. Včeraj smo si privoščile lenarjenje, kar pomeni da (na srečo ;)) ni bilo kaj dosti za napisat :)

Še najbolj aktivne smo bile v poznih večernih urah ko ... smo se spravile na palačinke, ki nam jih je spekla soseda iz Belgije (heh to se smešno čuje). In ugotovile smo, da none z Madžarske delajo ful dobro marmelado iz jagod in da smo res bogi študenti tu, ker ne moremo v roku dveh dni popit ene vodke. ;) No sej če bi bilo kaj drugega verjetno ne bi bil problem, ma absolute vodka... ja no :)

Zjutraj smo ugotovile, da se fax še ne začne, tako da smo šle spet malo pohajat z zemljevidom v rokah. Sploh nismo zgledale čudno ;)

Najprej nekaj slikic iz Külturparka - ne vem če se ravno tako napiše, ampak dve pikici gor ali dol ;).




Drevo s sadeži, ki so zelo podobni rozinam :)




Majhno umetno jezerce - po dolgem času je sijal sonček in tako lepo bi bilo zakinkat na klopcu ob jezeru, pa mi Anja ni pustila :(




Brez palm ne gre. Feels like Koper ;)




Angleška travica in rožice - e ja v Bursi nas je že obiskala pomlad. :)




Kuža pazi, z repkom miga ...




Našle smo celo fitnes na prostem, ga sprovale in potem zbežale, ko smo ugotovile, da se je zbralo preveč tipov okoli igral... Mogoče pa iščejo nove športniške ase ;)


Potem smo šle kar nekam po svoje. Hotele smo si ogledat ataturkovo hišo, pa muzej Hacivota in Karagöza pa nam ni uspelo, ker so vse take stvari zaprte ob ponedeljkih. Tako da boste vedeli, ko prideste v Turčijo. ;) Najdle pa smo nekaj zelo, zelo zanimivega. :) Antično kopališče za ženske - nujno ga bo treba obiskat!!!





To je Atatürkova hiša.
Burso je obiskal CELO 13 in velikokrat prespal v tej res lepi hiški. In zato je zdaj muzej - malce smešno, kajne ;)




Morje hišk - pogled na Burso iz hribčka






Muzej Hacivoga in Karagöza. Na drugi slikici pa je nekakšna ploščad, kjer se izvajajo igre. Na rabu lahko vidiste nekater like.





Heh ne bi bilo slabo, če bi ven teklo vince ;)




Parkec pred muzejem gozdarstva





Antično kopališče - kot vidiste je bilo prenovljeno, vendar pa morava nekrat prečekirat :)




Bursa - pravljično mesto - gobice in lolipop-hišice




Povratek domov - hitro preden nas ujame dež. Sicer smo se ga že navadile, tako da še kak teden, pa bova hodile okoli brez dežnika kot pravi prebivalce Burse


To je to. Danes nisem bila ravno zgovorna... Se bom drugič "oddolžila".

Papa :)


A ja še nekaj sem se spomnila dodat - za tiste gurmane, ki uživajo v opisih dobrot ;)

Alora:
  1. predstavljate si pust (ampak zelo dober) jogurt
  2. predstavljajte si tako sladka marmelada iz malin, da te res skisa (tudi Anja tako pravi)
  3. če vam je to uspelo, si potem ne bo težko zamisliti mix med obema - dobiš res najboljši jogurt na svetu s koščki malin not - "domače" je najboljše ;)