40. DAN: vodičke po Bursi

Sobota, 20.3.2010

V soboto smo dobile obisk češe študentke iz Istanbula, tako da smo jo popeljale po Bursi :)

Najprej smo šle seveda na kosilo in poskusile Iskender kebab, ampak je bil tako dober, da ga je fotoaparat pojedel in ne najdem slike.

Najprej smo si ogledale grobnice Orhangazija in Osmangazija...ampak slike sledijo nekoč v bližnji prihodnosti, ker je na žalost moj računalnik pojedel vse kar sem do sedaj napisala + slike :)

Saat kulesi (Clock tower)- odprt je bil leta 1905 za 29. obletnico vladanja sultana Abdülhamita. Visok je 33 metrov in je razdeljen v šest delov. V današnjem so prazne spominske grobnice Karesi Beya in njegovih petih sinov. Pred 1890 je na tem mestu stal drug stolp, kaj se zgodilo z njim pa ne vem.

Tophane - to je star predel mesta, o katerem sva že govorili. Izven obzidja se nahajajo čisto navadnje ulice, ki so vedno polne mačk in otrok, ki se igrajo, seveda pa ne moreš zgrešiti pisanih hiš, kičasto okrancljanjih z rožami in made by doma spacanimi lončki in okraski...skratka zabavno, taki koški so eni najbolj zanimivih delčkov Turčije, kar smo jih vidle do zdaj.

Ulucami - tudi o njej sva že pripovedovali, tako da pokaževa samo nekaj slikic. Prva slikica pa prikazuje gužvo, kakršne tukaj nismo vajene, ampak v soboto je blo res grozno...

Prelepi - oz. bjutiful. Takele fajne rutke pa dobiš v mošeji, da zakriješ svoje čare :) pol si še bolj bjutiful, kot prej :P

Poziranje pred zeleno grobnico

Yešil cami (Zelena mošeja) - ime je dobila po zelenih ploščicah ki krasijo njene stene. Zgrajena je bila leta 1424. Mošeja je bila za časa Otomanov razdeljena na del za molitev in na upravni del, torej nekakšne pisanrne. Ima tudi nekakšne vrtljive kamnite stolpiče, ki ob potrsu oddajajo zvok in so kot taki nekoč služili, kot opozorilo pred potresom. V mošeji je tudi posebna loža za sultana in njegove goste. V mošeji nas je ogovoril neznan moški (mame ne skrbet :P) in nam začel razlagati o mošeji in njeni zgodovini in se seveda pohvalil, da ima trgovino s popravljenimi preprogami in keramiko in nas povabil v njegovo trgovino na čaj.

Me s preprognikom :) - no ne vem, kako se imenuje človek, ki prodaja popravljene preproge...zame bopreprognik, imena si seveda, kako da ne, nisem zapomnila. Njegova hiša je stara okoli dvesto let in jo je lepo prenovil.

Irgandi bazaar bridge - tudi tukaj smo že bile, tako da smo se samo sprehodile po njem.

Za konec pa še dve bolj ali manj posrečeni panorami pogleda s Tophana.


To pa je bil tudi konec našega izleta po bursi :)