Obljubim - to je zadnji del našega izleta.:)
BAZILIKA SV. JANEZA
V 6.st. je cesar Justinjan dal zgraditi to baziliko posvečeno Sv. Janezu. Sodila je med najmogočnejše bazilike vse dokler je niso Mogoli na enem izmed svojih osvajalnih pohodov porušili. V zgodnjih letih srednjega veka je postala pomemebna romarska točka.
Nekaj slikic bazilike
Krstilnica
Še ena starejša krstilnica, ko so bili krščeni šele tisti, ki so popolnoma dozoreli in so točno vedeli kaj želijo. Kasneje je Cerkev spremenila to tradicijo in krst prestavila na malce bolj zgodnja leta.
Pa še ena skupinska
ISABEY CAMII
Isabey mošeja je bila zgrajena 1375 in pri njeni gradnji so uporabiljali kar ostanke iz Efesa in Artemisinega templja. Verjetno ste že slišali, da Artemisin tempelj spada med sedem svetovnih čudes. No – vsi smo bili zalo navdušeni, da bomo končno videli enega izmed čudes. Lahko si predstavljate razočaranje, ko tega nismo doživeli. In sedaj, ko sem brskala po netu sem ugotovila, da vse kar je ostalo od templja je en steber sredi enega jezerca – tako da po vsej verjetnosti smo ga videli, ampak noben ni niti slutil, da je to to.
Petra je hotela splezat v minaret
No zdaj pa nazaj na mošejo. Tudi mošeja je bila porušena v enem izmed potresov. Ampak še vedno je tako lepa – no ne sama mošeja, ampak njen atrij. Vse stare mošeje so imele atrij in na sredi je bil vodnjak, v katerem so se verniki umili preden so vstopili v mošejo. Okoli vodnjaka je bila travica, velika in stara drevesa in ptički so letali okoli – bilo je kot v pravljici. :)
Mošeja notri - čisto preprosta, le tepihi na tleh
Fontana in striček, ki se je umival :)
Trgovinca pred mošejo, nastlana z raznimi prčkarijami :)
ŞIRINCE
Naprej nas je pot vodila v Şirince oziroma Širinđe v piši kao što govoriš različici ;)
Vas Şirince je bila ustanovljena v 15. st, ko je bila zgobda v Efesu dokončno zaključena. Toda izgled, kot ga vidimo danes, je dobila v 19. st, ko so jo naselili osvobojeni grški sužnji,. Takrat je tudi Şirince dobila ime - cirkince (grda), da bi odvrnili morebitne prišleke.
Toda Şirince je daleč od tega, da je grda in tudi pot do tam je bila čudovita – še nikoli nismo videle toliko oljk na kupu, kar nas je ful presenetilo, glede na to da so Şirince znane po vinu in ne toliko po olju. Hm...
Hiška značilna za Şirince
Najprej so nas odpeljali v eno trgovinco z vinom. Vino iz Şirinc je posebno, ker vanj dodajo različne sadeže. Mi smo poskusili z melono, mandarino, višnjami in malinami. Potem smo s puncami sfeftale še požirek vina z jagodami in cabernet sauvignon ter eno ful ful dobro sladko belo vino. V bistvu so vsa vina bila fina in smo si seveda napravile nekaj zaloge, tako da moraste tisti, ki nas nameravate obiskat, kar pohitet, če želite sodelovati pri degustacijah.
V Şirincah smo tudi ugotovile, da imajo tuške ženske super (tudi malce boleč) smisel za humor. :) Petri je bil en prileten gospodič zelo všeč in ga je prosila, če se lahko slika z njim. Seveda ji je ustregel in ravno takrat je iz trgovine prišla njegova žena. In Yunus je hotel malce podražiti ženo in jo je vprašal, če je kaj ljubosumna. In ona mu je odvrnila: »Kaj bi bila ljubosumna, saj ne more več nič narediti!« Ha ha ha... smejali smo se še celo pot (potem ko nam se je Yunus dovolj umiril, da nam je lahko prevedel njene besede).
No tu pa je še nekaj pogledov na vasico, da vidiste da je res kot iz kakšne pravljice. :)
Lahko si predstavljate, da smo bili po takem dnevu neskončno utrujeni. Jaz sem kar zaspala na avtobusu, čeprav sem sedela med tremi turki, ki so se vneto o nečem pogovarjali. Vsake toliko časa so me zbudili, ko so me nekaj začeli spraševati. Ampak na srečo so kaj kmalu ugotovili, da iz mene ne bo nič pametnega, ker sem jim, ne da bi se zavedala, na vse odgovarjala kar v slovenščini. Toda Turki so še imeli nekaj energije (predvsem zaradi vina), da so v avtobusu plesali in peli. Nas pa je še čakalo dolgih 5 h poti v Burso. :/ ... in naslednji dan zmenek z oddelkom za okolje občine Burse (prevod ubija) ter Easter(n) party. Več o tem pa Anja ... :)
Ni komentarjev:
Objavite komentar