79. DAN - 2. dan Kapadokye - green tour

Sreda, 28. 4. 2010

Eko me... še en dan za vam predstavit. Torej po obilnem zajtrku, ki nam ga je pripravil MOŠKI, potem ko je zalil rože (skoraj za poročit), smo se odpravili na naš drugi izlet - zeleno turo :) Še prej pa nekaj slikic našega hotela - Dream Cave Hotel... no skoraj sanjski, definitivno pa v obliki jame :)



Torej, najprej so nas odpeljali v Selime. Waw... tam bi lahko ostala cel dan. Ta nekoč čisto normalna skala, je postala trinadstropna z uličicami in okni, sobami, cerkvami, itd. prerešetana gmota. Ali natančneje: 1. nadstropje - "hiše" za vernike 2. nadstropje - cerkve 3. nadstropje - grad in vojska In to je bil najbolj zabaven del našega izleta. Bili smo sami tam in smo morali sami iskati poti navzgor in se prebijati po temnih hodnikih in lezti nekam gor, kjer nikoli nisi vedel kam boš prišel.


Selime iz avtobusa


Pot pod noge - vse do vrha? Ko bom velika :)








Cerkvica




Potem smo se ustavili na Yaprak Hisar s kjer naj bi videli sceno, kjer so snemali Star Wars. Hm... moramo vam priznat, da nam nič ni zgledalo znano, tako da če kdo prepozna na kakšni sliki hišice, ki so bile tudi v filmu, naj nam pove. :)



Pogled na Selime od daleč



Kuclerjevi :)



Skoraj ko prave turkinje :)





In potem je bila na vrsti Dolina Ihlara, ki je bila še posebej priljubljena zaradi vseh mogočin naravnih danosti: strme stene v katere se je dalo izdolbsti čudovita mesta, vedno prisotni vodni viri, zelenje in rodovitna prst, itd. Nočem preveč govorit o njej in o vseh lepotah. Nekaj malega bojo slikice pokazale ampak ... ja bilo je preveč lepo, da bi bilo to dovolj. Moraste kar sami prit sem :)


Začetek Ihlare in še nekaj slikic po poti ...





Naš vodič Cengis (beri Đengis) heh... prav zabaven je bil :)






Naše bodoče stanovanje. Z Anjo sva se zmenili, da se bova preselili sem v eno izmed zapuščenih votlin-hišic in tu živeli lepo, zdravo in sproščeno življenje - kmetovanje in sprejemenaje turistov - kaj češ boljšega :)




Dež ni nič pokvaril, temveč naredil vse še bolj zabavno ;)




Po super dobrem kosilu - mjami, mjami - smo odšli v Derinkuyu (globok vodnjak v prevodu). Tisočletja so ljudje na tem območju iskali zavetje v mehkih vulkanskih kamninah in ustvarjali podzemna mesta. Območje, kjer se nahajajo ta mesta z gradovi, skritimi cerkvami in tudi temnicami, je veliko skoraj 100 km2. Šele v 14. st., ko so se zadeve v Kapadokyi umirile, so se ljudje začeli pomikati na svetlobo - začele so rasti vasi nad podzemnimi mesti. Večina mest je bila z leti zapečatena in pozabljenja. Šele v 60-ih letih 20. st. so jih domačini začeli raziskovati. Iz generacije v generacijo so je šušljalo, da mesta nekje obstajajo, toda nikomur se ni sanjalo, da so tako velika, da je lahko v njih živelo tudi do 20 000 ljudi. Danes so odkrili več kot 200 podzemnih mest in predvidevajo, da jih še veliko čaka na raziskovalce. :)

No zdaj pa nekaj malega o mestu. Derinkuyu ima ogromno nadstropij - odprtih je 8. V njem so imeli vse - staje (prvo nadstropje), kuhinje in shrambe za živila, pasti za vojake (več o tem v nadaljevanju), itd. Dokazano je bilo, da niso bili kristjani prvi, ki so naredili ta mesta. Hetiti so več kot 7000 let prej začeli ustvarjati prvo nadstropje - po vsej verjetnosti prav tako zaradi varnosti, krisjatni so potem samo nadaljevali.


Hajdemo u globine :) ...









V krstilnici






Pridne učenke v "veroučilnici" :) Ob straneh so tudi majhne študentske celice - ojoj študentom se nekoč ni tako lepo godilo kot nam ;)

Kristjani so imeli dobre taktike s katerimi so obvarovali svoja mesta pred rimskimi vojaki:
1. ustvarili so ozke hodnike, da so sovražnike upočasnili, ker so le-ti morali na kolena
2. za tiste, ki jim to ni bilo dovolj, so imeli pripravljene dovolj velike luknje za sulice s katerimi so jim dokončno prekrižali načrte
3. imeli so tudi postavljene mlinske kamne s katerimi so lahko zaprli rove - tako so zaprti vojaki morali v temi čakati na svoje zadnje urice
4. vedno popularno vroče olje - na stropu so imeli izdolbljene majhne luknjice skozi katere so zlivali vroče olje na vsiljivce

Hm... dokaj iznajdljivi, kajne? :)




Potem pa so nas odpeljali na "modno revijo" usnjenih izdelkov - hja... nekako je treba mora služit :)






Tega pa ne vidiš vsak dan :)


Pa še nekaj slikic iz tega tako nenavadnega mesteca v katerem smo spali - Göreme













Značilni Kapadokyski vzorci :)






Heh zvečer pa smo naleteli na en študentski parček iz Slovenije, ki se nam je pridružil pri večerji. Moram vam povedat, da smo Slovence res povsod srečali. Jedli pa smo posebno značilno za Kapadokyo - Testi Kebab - v bistvu izgleda kot ena mineštra (enolončnica) narejena v glineni posodi. In to posodo fiksno zaprejo, na vrh dajo testo in potem, ko ti jo prinesejo k mizi, jo razbijejo, da ti lahko ješ. Bilo je dobro :)


Uf... ura je 3.00 (v Sloveniji 2) in treba je spat :) ... ojoj ampak ogromno je še treba napisat ...

Görüšürüz :)