55. DAN (III. del) - Prijatli, obrodile so trte vince jim sladko :)

Nedelja, 4.4.2010

Obljubim - to je zadnji del našega izleta.:)

BAZILIKA SV. JANEZA

V 6.st. je cesar Justinjan dal zgraditi to baziliko posvečeno Sv. Janezu. Sodila je med najmogočnejše bazilike vse dokler je niso Mogoli na enem izmed svojih osvajalnih pohodov porušili. V zgodnjih letih srednjega veka je postala pomemebna romarska točka.

Nekaj slikic bazilike

Krstilnica

Še ena starejša krstilnica, ko so bili krščeni šele tisti, ki so popolnoma dozoreli in so točno vedeli kaj želijo. Kasneje je Cerkev spremenila to tradicijo in krst prestavila na malce bolj zgodnja leta.

Pa še ena skupinska

ISABEY CAMII

Isabey mošeja je bila zgrajena 1375 in pri njeni gradnji so uporabiljali kar ostanke iz Efesa in Artemisinega templja. Verjetno ste že slišali, da Artemisin tempelj spada med sedem svetovnih čudes. No – vsi smo bili zalo navdušeni, da bomo končno videli enega izmed čudes. Lahko si predstavljate razočaranje, ko tega nismo doživeli. In sedaj, ko sem brskala po netu sem ugotovila, da vse kar je ostalo od templja je en steber sredi enega jezerca – tako da po vsej verjetnosti smo ga videli, ampak noben ni niti slutil, da je to to.

Petra je hotela splezat v minaret

No zdaj pa nazaj na mošejo. Tudi mošeja je bila porušena v enem izmed potresov. Ampak še vedno je tako lepa – no ne sama mošeja, ampak njen atrij. Vse stare mošeje so imele atrij in na sredi je bil vodnjak, v katerem so se verniki umili preden so vstopili v mošejo. Okoli vodnjaka je bila travica, velika in stara drevesa in ptički so letali okoli – bilo je kot v pravljici. :)

Mošeja notri - čisto preprosta, le tepihi na tleh

Fontana in striček, ki se je umival :)



Trgovinca pred mošejo, nastlana z raznimi prčkarijami :)


ŞIRINCE

Naprej nas je pot vodila v Şirince oziroma Širinđe v piši kao što govoriš različici ;)

Vas Şirince je bila ustanovljena v 15. st, ko je bila zgobda v Efesu dokončno zaključena. Toda izgled, kot ga vidimo danes, je dobila v 19. st, ko so jo naselili osvobojeni grški sužnji,. Takrat je tudi Şirince dobila ime - cirkince (grda), da bi odvrnili morebitne prišleke.

Toda Şirince je daleč od tega, da je grda in tudi pot do tam je bila čudovita – še nikoli nismo videle toliko oljk na kupu, kar nas je ful presenetilo, glede na to da so Şirince znane po vinu in ne toliko po olju. Hm...

Bazar



Hiška značilna za Şirince


Najprej so nas odpeljali v eno trgovinco z vinom. Vino iz Şirinc je posebno, ker vanj dodajo različne sadeže. Mi smo poskusili z melono, mandarino, višnjami in malinami. Potem smo s puncami sfeftale še požirek vina z jagodami in cabernet sauvignon ter eno ful ful dobro sladko belo vino. V bistvu so vsa vina bila fina in smo si seveda napravile nekaj zaloge, tako da moraste tisti, ki nas nameravate obiskat, kar pohitet, če želite sodelovati pri degustacijah.

V Şirincah smo tudi ugotovile, da imajo tuške ženske super (tudi malce boleč) smisel za humor. :) Petri je bil en prileten gospodič zelo všeč in ga je prosila, če se lahko slika z njim. Seveda ji je ustregel in ravno takrat je iz trgovine prišla njegova žena. In Yunus je hotel malce podražiti ženo in jo je vprašal, če je kaj ljubosumna. In ona mu je odvrnila: »Kaj bi bila ljubosumna, saj ne more več nič narediti!« Ha ha ha... smejali smo se še celo pot (potem ko nam se je Yunus dovolj umiril, da nam je lahko prevedel njene besede).

No tu pa je še nekaj pogledov na vasico, da vidiste da je res kot iz kakšne pravljice. :)

Lahko si predstavljate, da smo bili po takem dnevu neskončno utrujeni. Jaz sem kar zaspala na avtobusu, čeprav sem sedela med tremi turki, ki so se vneto o nečem pogovarjali. Vsake toliko časa so me zbudili, ko so me nekaj začeli spraševati. Ampak na srečo so kaj kmalu ugotovili, da iz mene ne bo nič pametnega, ker sem jim, ne da bi se zavedala, na vse odgovarjala kar v slovenščini. Toda Turki so še imeli nekaj energije (predvsem zaradi vina), da so v avtobusu plesali in peli. Nas pa je še čakalo dolgih 5 h poti v Burso. :/ ... in naslednji dan zmenek z oddelkom za okolje občine Burse (prevod ubija) ter Easter(n) party. Več o tem pa Anja ... :)

55. DAN (II. del) - Efes & 7 zaspancev :)

Nedelja, 4.4.2010

EFES




Najprej nekaj panoram, da boste dobili občutek kako ta stvar zgleda :)




Naš naslednji postanek je bil Efes (Ephesus). Efes je bil antično grško mesto in kasneje precej let drugo največje mesto rimskega imperija z več kot 250000 prebivalci v 1.st p.r.n.št. Imelo je celo pristanišče, toda morje se je počasi umikalo in po potresu (vsaj tako so nam povedali naši "vodiči") se je popolnoma umaknilo. Tudi reka Küçük Menderes, ki teče v bližini, je sodelovala pri zasipanju obale. Zanimivo je bilo to, da je mesto po potresu precej obubožalo in ni imelo denarja za njegovo popolno obnovo. Kar je pomenilo da so kar z drugih mest prinašali dele stavb in jih uporabili pri obnovi, namesto da bi naredili svoje. Torej Efes vsebuje še delčke vseh drugih bližnjih antičnih mest. :)



Yunus - vodič št. I. Seveda noben ni imel pojma, kaj se je tu dogajalo - kup kamnov, ki je ležalo okoli. :) (ps: okolica je bila res čudovita) Zato smo z Yunusom nekaj časa hodili okoli za eno turško skupino - on je špijal za njihovo vodičko in nam potem prevajal.



Marmorna ulica. V takratnjih časih je bila polna trgovinc in prenočišč, pomembna pa je bila tudi zaradi verskih obredov. Grki so verjeli, da se je Artemis rodila v bližini in so zato vsako leto dramatično uprizorili obred njenega rojstva in marmorna ulica je bila pomemben del te procesije.



WC - na koncu ulice smo naleteli na javne WC-je. In seveda smo morale z Anjo sprovati kako je sedeti na mestu, kjer so 2000 let nazaj prebivalci Efesa združno opravljali svojo potrebo. :)



Ondrej in njegova raziskovalna žilica - zapomnite si - ni se varno dotikati starih stvari, ker maj ne veš, kaj ti bo ostalo v roki. :)



Za nama lahko vidite knjižnico in že ki smo take piflarke se je bilo nujno slikati pred njo. :)



Bekir - vodič št. II (+ knjižnica) - hehe tu je ena smešna (no za nekatere malo manj) zgodbica. V tem muzeju je pravilo, da so lahko vodiči samo tisti, ki imajo licenco. To z drugimi besedami pomeni, da moraš za masten denar najeti vodiča, ki te bolj ali manj uspešno popelje po poteh antične zgodovine. Mi smo seveda študenti in nas je vodil Bekir, ki je res dobro poznal Efes, tako da nam je kar on o vsem pripovedoval. Potem pa je nekje na sredi prišel "Jandarman" (neke vrste policij - vojaški, ki skrbi za red v vaseh) in so mu začeli težit, ker so mislili, da smo ga mi najeli. Bolj ko so mu razlagali, da smo samo študenti in da mu nismo čisto nič plačalo, bolj je "Jandarman" trdil svoje in na koncu so ga odpeljali na postajo. Seveda zgodbica se je končala srečno - čez ene pol ure je bil Bekir spet z nami, sam ni pa smel govorit z nami, ker so mu non stop sledili in opazovali kaj dela. :)



Knjižnica - res velika - vsebovala je kar 12000 zvitkov




Mozaik letnih časov - to sicer ni tako zelo pomembno kot dejstvo, da je bil ta mozaik postavljen v sprejemni sobi mestnega bordela. Zanimivo je tudi to, da so imeli v bordelu posebne bazene, kjer so se pupce kopale in nato so to vodo zelo drago prodajali gostom. To pa zato, ker so verjeli, da so v ženskem potu snovi, ki na moške delujejo kot afrodiziak. In to vodo so potem oni pili. Al to velja ali ne boste fanti kar sami lahko ugotavljali :)



Kažipot - ta znak je precej zgovoren - pomeni: na levo (leva noga) se lahko ljubite (srček v levem kotu) z lepo žensko (na desni od noge). Pod lepo žensko je narisan pravokotnik - to pa pomeni da lahko plačate s kreditno kartico. :)




Teater in pristanišče - teater v Efesu je ogromen sprejel je kar 24000 ljudi. Ampak najbolj veličasten je bil pogled z najvišjih sedežev - na bivše pristanišče, reko, okoliške gričke, ... Tako da mislim, da če bi prišla v to gledališče ne bi gledala predstav, ampak uživala v ogledu.



Hadrianov tempelj



Anja in veter v laseh
p.s: bilo je tako toplo, da so domov nekateri prišli čisto rdeči, Anja je prišla čisto črna, jz pa nekje vmes :)

Zgodbic je še miljon, ampak nemogoče je povedat vse. Zato bom naprej odpeketala na nasldenjo točko našega izleta - Jama sedmih zaspancev (Cave of seven sleepers).


JAMA SEDMIH ZASPANCEV

Legenda pravi, da je okoli leta 250 n.št. v tej jami zaspalo 7 fantov cela zgodba pa gre tako:

Sedem fantov je bilo obtoženih kristjanstva in so bili zato izgnani v samoto, da ba razmišljali o svojih grehih in se spreobrnili. Toda oni so vse svoje posvetne stvari razdelili med uboge in odšli v jamo, da bi molili in so tam zaspali. Cesar Decius, ki je takrat vladal, je potem, ko je ugotovil, da se ne bojo spremenili, ukazal da jih zagradijo v jamo. Decius je umrl leta 251 in veliko let je minilo preden so kristjani postali osrednja vera Rimskega imperija. Okoli leta 250 se je lastnik zemljišča, kjer je bila ta jama, odločil, da jo bo odprl. Ko so končno odprli jamo so v njej našli zaspance. Fantje so se zbudili misleč, da so spali le en dan. Eden izmed njih se je vrnil v Efes in bil presenečen, ko je videl čisto spremenjeno mesto, trgovci pa so bili presenečeni, ko je on hotel plačevati blago z 250 let starimi kovanci. Škof jih je nato poklical k sebi, da bi slišal njihovo zgodbo. In konec: Časi so se spremenili, kristjani so postali "popularni" in vsi iz njih so hoteli narediti turistično atrakcijo. Bratje so se razjezili in odšli neznano kam ... in tam živeli srečno do konca svojih dni. ;) - ta konec je le ena izmed verzij - bolj natančno turška ;) ... druga verzija je ta, da so nato umrli med molitvijo... izberite tisto, ki vam je bolj všeč. :)

No na tem mestu so nato zgradili cerkev in tudi mošejo, jama pa je postala pokopališče in priljubljeno mesto za romanje.




Panorama izpred vhoda v "jamo-cerkev"


Eko nekaj slikic jame in cerkvice in nekih čudnih prostorčkov, za katere predvidevamo da so bile grobnice - rezultat tihotapljena čez ograjo, ker je bil vstop prepovedan - zadrževanje na tem območju naj bi bilo ekstremno nevarno ;)




Cerkev zgrajena v jami - vsepovsod smo morali skakati, ker so bile kar vdrtine notri - predvidevane grobnice in ponekod si še lahko videl ostanke fresk - pri nas bi to bilo tako strogo zavarovano, tle pa je le žalostno prepuščeno času.



Eden izmed redkih delčkov jame, ki ni bil pozidan



T.i. "grobnice" :)



Heh -Petra z eno čudno stvarjo na glavi :)

55. DAN (I.del) - Meryemana

Nedelja, 4.4.2010

Drugi dan Izmirja je bil ogled okoliških znamenitosti, ki pa jih je toliko, da jih ne moreva natrpati v eno objavo (bi se vam strenalo ob branju) bova to nardile v delčkih.

Najprej naj omenim, da smo drugi dan preživeli s študenti iz Izmirja, ki so ravno ta dan imeli ekskurzijo po krajih, ki smo jih želeli videti, plus dodatki :D Izlet je bil res super, še posebej glede na to da smo v Turčiji in je organizacija običajno na podnu. Ti študenti so bli super organizirani mi pa zadovoljni, ker smo za samo 10 evrov vvideli Hišo device Marije, Efesus, cerkev sv. Janeza, Isabey mošejo, seven sleepers (ne vem kako naj prevedem v Slovenščino - sedem spalcev :P) in Širince (oz Širinđe - da boste vedeli kako prebrat - by: Sanja :D).

Že takoj zjutraj nas je pričakalo par zabavnih 'videnj :D', kot je tole:

Op. - pobližje si poglejte okno avtomobila :D


Prvi postanek je bila Hiša device Marije ali po turško Meryemana. To je hiška oz. kapelica, v kateri naj bi domnevno Marija preživela svoje zadnje dni. Odkrili so jo v 19. stoletju, čemur je pripomogla vizija neke nemške nune Anne Catherine Emmerich, ki ni nikoli v življenju odpotovala iz Nemčije. Nahaja se 8 km iz Efesusa. Marijo je Jezus v Efesus pripeljal sv. Janez, po katerem se imenuje tudi bližnja cerkev, ki smo jo tudi obiskali.

Kip device Marije

Hiša je zgrajena v obliki križa, vendar nekoliko nepravilne oblike, ker levi krak križa nikoli ni videl obličja zemlje :D V hiši ni dovoljeno fotografirati, tako da se samo na hitro sprehodiš skozi.

Izvir želja - nekoliko nižje od hiše so izviri pitne vode. Vsak izvir naj bi bil dober za določeno stvar - tale iz katerega sva pile s Sanjo je za zdravje, druga dva pa sta za ljubezen in denar. Seveda s Sanjo nisva vedli preden sva pili, ker bi se v nasprotnem primeru sigurno postavili v vrsto za......................ljubezen :D

Zid želja - na tale zid pa lahko pripneš svojo skrito željo. V upanju, da bo naše življenje lepše :P smo tudi mi napisali svoje želje ...tukaj so je dokaz, kako Sanja in Ondrej zatikata svoja papirčka na zid, spodnja slika pa je moja želja :) - dobra a?

Posebna želja - tole je pa ena zabavna želja. Prvo je napisal, da ima Marijo raje kot svojo mamo, nato pa, da bo ta kraj obiskal vsak dan, če le naredi vse izpite :D česa vse se ne spomnijo :D

Po sončku smo se nato odpravili po hribčku navzfol v vroč in obljuden Efesus...

54. DAN - Izmir

Sobota, 3.4.2010

Ta teden smo se brez 5-urnega čakanja na avtobus odpravili v Izmir. Vozil smo se kar ponoči, tako da so nas okoli šestih 'odvrgli' z avtobusa kar na glavni cesti, nekako takole...

Prespali smo pri prijatelju od Yunusa, zato smo svojo težko prtljago najprej odložili pri njem, sledil pa je zajtrk zunaj. Najbolj zanimivo je, da veliko Turkov je zajtrk zunaj in če si v pekarni kupiš za jest, greš potem lahko sedet v kakšne lokal, kjer ti to še zrežejo in postrežejo. Najbolj zanimivo pri tem pa je, da to lahko narediš tudi v lokalu,kjer strežejo hrano. In se sploh ne sekirajo, važno da  imajo stranke :)

Od leve proti desni - Anjino čelo, Katkina roka, Yunus, Embre, Ondrej, Sanja,

Clock tower - zgrajen je bil leta 1901, kot dragocen spomin ob 25. obletnici prihoda Sultana Abdülamida II na oblast.

Kemeralti- po mojem mnenju najlepši del Izmirja. Ima prav neko posebno dušo in če si zamisliš bazaar, bo vejretno zgledal kot bazaar v Izmirju. Poln trgovinic na ozkih uličicah, z meglico v zraku in prijetno toplo svetlobo.

Agora - antična tržnica, kjer so bile tudi javne ustanove in Zevsov tempelj. Velina ruševin je iz 4. stoletja p.n.š. Pozabljena zasuta rimska agora je kasneje služila kot otomansko pokopališče, zato se tukaj nahajajo tudi ostanki spomenikov.

Gneča - v primerjavi z Burso je precej več ljudi (mesto ima več kot tri milijone prebivalcev) in tudi v mestu je gneča, še posebej na določenih ulicah.

Od Konaka do Alsancaka - takole smo se pa sprehajali po sončku do drugega predela mesta Alsancaka.

Miiiii - še par naših slikic

Izmučeni od celodnevne hoje in slabo prespane noči, smo odpeketali nazaj proti stanovanju v upanju, da se do naslednjega dne uspemo naspat, ker nas je čakalo odkrivanje novih kotičkov Turčije :)