ponedeljek, 29. marec 2010

47. DAN - Çanakkale

Sobota, 27.3.2010

V petek ponoči smo se odpravili v Çanakkale, majhno mesto ob obali Dardanel, pravzaprav ravno na najožji točki ožine, ki meri 1200 metrov. V okolici Çanakkal se je med prvo svetovno vojno odvijala bitka z Angleži in Francozi, ki je trajala 8 in pol mesecev in Turki tja množično romajo in si ogledujejo celo vrsto spomenikov, ki je postavljena 253.000 padlim turškim, 200.000 angleškim in drugim vojakom. Moraš bit kar mal previden, kaj delaš in govoriš tam. Sanja je na proimer nekoliko prizadela Yunusa, ker je rekla, da je zabavno, da je eno tablo postavilo ministrstvo za okolje. V glavnm nobenga ni užalila, ampak ker je uporabila besedo zabavno (funny), se je Yunusov obraz zmračil...tko da pazit, če greste tja!

Ampak najprej na začetek...torej mogli bi štartat ob 23.00, ker pa poznamo Turke, smo si rekle: 'Pred eno sigurno ne bomo šli'. Ampak ko smo prišle do medika (kjer smo smo se dobili), so nam rekli, da bomo štartali ob dveh. In smo čakali, čakali, pa še čakali...in štartali ob 4.04 - 5 ur čakanja :) v Turčiji nas nič več ne preseneti!











Konec začetka













Čakanje
- tko smo zgledale na začetko, ko smo ble še vesele, pol smo padle jezo, nato v depresijo, pol v podepresijsko ravnodušnost, na koncu smo se pa spet smejale :P












Kocadere Hospital Cemetery
- eno glavnih pokopališč v Čanakkalah. Sem so vozili umrle in ranjene vojake, za katere se je vedelo, da ne bodo preživeli.














Pokopališče petega regimenta
- Atatürk jim je ukazal takole: "Ne prosim vas, da se porite. Ukazujem vam da umrete."














Conkbayiri
- ko so nasprotniki napadali ta hrib, s katerega je Atatürk opazoval in komadiral, je bil zadet natančno v uro v prsnem žepu. Ta mu je rešila življenje. Če ne bi bilo te ure, Turki verjetno ne bi imeli Republike.








Conkbayiri













Kosilo s kokoškami - takole pa zgleda pristna turška gostilna v Čanakkalah :P































Abide
- spomenik turškim žrtvam v Čanakkalah, baje je največji tak spomenik na svetu.


Še nekaj spomenikov, za katere pa nism ugotovila, imen in pomena :D vodička je bila Turkinja...in je govorila Turkom.













Pa še pogled na Dardanele z ladjice:











Pa tkole, da se nas še mal nagledate:












































































5 komentarjev:

  1. Anja in Sanja že našli ljubezen do turških rutk:)

    OdgovoriIzbriši
  2. jaaa....super so - se je treba prav bremzat, ko greš po nakupih :)

    OdgovoriIzbriši
  3. ;), joj joj dečwi, sam pohajkujeta, kje je pa opis, kako kej fax, pa učne ure zgledajo?!?! a?!?! :P :D XD hec, izkorista na pouno ;)

    OdgovoriIzbriši
  4. faksa rajš ne omenjava...preveč dela...pol pa to uskladit z izleti..uf, prideš pomagat? :)

    OdgovoriIzbriši
  5. jaaaaaaaaaaaaaa;) ampak pomagat žurat in okol letat;)

    OdgovoriIzbriši