Sobota, 13.3.2010
Zjutraj nas je pričakal zelo obilen in super dober zajtrk in počutile smo se kot del zelo velike in raznolike družine - 8 ljudi, 4 države in 3 jeziki. Lahko si predstavljate kakšna zmešnjava je bila. :) Na žalost nam jih ni uspelo ujeti na nobeni slikici, tako da vam nobenega ne moremo predstaviti. Lahko pa vam pokažemo še nekaj delčkov njihove zelo lepe hiške.
Katka v jedilnici
Dnevna soba
Takoj po zajtrku smo odšle v muzej Anatolijskih civilizacij, v katerem so razstavljeni eksponanti od paleolitske dobe (za vedoželjne - trajala je od 2 miljonov let nazaj do 10 tisoč let nazaj - par let gor ali dol ;)) naprej.
Čatalhöyük hiša - hišica, ki jo vidiste na slike, je le ena izmed mnogih, ki so jih našli v Čatalhöyüku (blizu mesta Konya) in sodijo nekje med 6800 in 5700 pr.n.št. Te hiše niso imele temeljev in so se držale ene druge okoli dvorišča, kar je pa najbolj zabavno - vhod je bil skozi streho. Imele so veliko dnevno sobo, shrambo in kuhnijo - res napredno, bile pa so celo dekorirane - stenske slikarije in bikove glave.
Ljudje iz Čatalhöyüka so svojce pokopavali kar v lastni hiši - otroke so pokopali kar na sredi sobe, odrasle pa pod klopcam.
Kip boginje matere (ali nekaj v tem smislu). Tukaj predstavlja žensko v pozni nosečnosti, včasih pa je predstavljena tudi kot mlado dekle ali starejša ženska.
Alacahöyük - Tu smo že v bronasti dobi. To je bronast simobol, ki so ga uporabljali med ceramonijami. Vodič nam je razložil, da je to bila nekakšna zastava tedanjega časa - vsaka bolj pomembna družina je imela svojo.
Vaza v obliki vola iz 16. stoletja pr.n.št - vola simbolizirata Boga Nevihte. Vanju so nalivali pijačo, ki so jo uporabljali za obredne namene.
No to je bilo o tem muzeju vse. Obiskale smo še enega - Čengelhan Rahmi M. Koč Museum, ki je v bistvu privatni muzej. V Turčiji sta dve zelo bogati družini - Koč in še ena, katere ime sem pozabila, ki strastno zbirata (no verjetno imata koga najetega) starine ali kakšne posebne predmete s kulturno vrednostjo - npr. stara kolesa, motorje, igračke, telefone, prve računalnike, oblačila Atatürka, itd. Nato obnovita stare hiše in v njih postavita muzeje s temi predmeti.
Pred tem pa smo v tem muzeju tudi kosile. Mmm - hrana je bila super dobra in v super lepem ambientu. :)
Dagmar in Katka med čakanjem na kosilo
Pa še nekaj slikic iz muzeja:
1. Oddelek z igračkami
Muzikanje :) in Spalni vagon skupaj s kuhinjo in WC-jem
Vhod v stari del Ankare - Ulus
Ulice starega dela mesta in hiške, ki se niso veliko spremenile zadnjih 100 let.
Ful lepa hiška s tisoč in enim lesenim balkončkom
Tukaj lahko res opazimo, da se niso veliko spreminjale - predvsem pa popravljale ;)
Ankara kalesi - obzidje iz 9. st. Sprehod po obzidju ni za vrtoglave, ampak Anja in Sanja sta si upali in posneli nekaj slikic za dokaz :)
Ena "gasilska" na obzidju
Ritke jelenčkov. To smo videle v muzeju, ampak v precej manjši obliki. :)
In odhod v stanovanje ...
Ni komentarjev:
Objavite komentar