torek, 25. maj 2010

91. DAN - slovo :(

Ponedeljek, 10.5.2010

Ta blog pišem za tolko časa nazaj, da sem že čisto pozabla vse podrobnosti, ampak se bom skušala kej spomnit. 

Zadnji dan Istanbula z Evo in Metodom je bil vel al manj v barvah odhoda... zjutrej smo moral spakirat svojo prtljago (še sreča da sm mela jst sam en mjhn ruzaček) in pol pot pod noge po istiklarju in po klančku z vso to težo...na poti smo še Metodu kupli eno piščalko, ki si jo je že neki časa ogledoval...

Z vso opremo sva s z Metomo pustila Evo (najmanjšo od nas), da jo čuva, midva pa sva šla kupovat oreščke :) ampak, kot sm že omenla, je bolš it kupovat malo stran od teh turističnih tržnic, tko da sva šla...po turško nakupovat :) Metodu je blo najbolj pomembno kupt pistacijo in sva hodila gori doli naokoli, da najdeva najcenejšo in najbolšo...ampak nama zgleda ni bilo usojeno...pistacijo sva sicer kupila, ampak ko je Metod v Sloveniji razpakiral prtljago je ni blo nikjer :) Verjetno je sploh nisva vzeli, ker majo nek čudn sistem, da greš na kaso in plačaš in drug prodajalec pa ta čas daje v vrečko...ampak to je zelo fajn za pozabit vzet kar si nabavo...verjetno sva to srečo mela tud midva :):) pa drugič :P

Kej več časa za šetanje okol nismo meli in smo kr hitro tekli po par simitov in šli na tramvaj, pa metro do letališča. Pod tablo z odhodi je Eva pametno pripomnila: "Zdej bo pa zihr skenslan let" in pogledala gor, kjer smo vidli naslednjo situacijo:










Anja je bla že vesela, da bo en dan več dopusta, ampak sta na žalost pol letela preko Dunaja, tko da sm mogla it spet nazaj v realnost. Moji simiti in oreščki za na pot do Burse pa so lepo odpotovali v Slovenijo :)

Sledila je samotna vožnja domov, je bil pa ful lep sončen zahod, ravno ko smo bli na ladjici, tko da sm mal pofotkala :)



























Sej je blo še tolk zanimivih malenkosti v Istanbulu, ampak po tolkmu času se ne spomneš več....tako da bom šla enkrat še malo skoz slike in še kej dodala :)


p.s.: Lihkar sva s Sanjo ugotovili, da baklava ni sladka. Ne vem če sva kdaj na začetku napisale, da je to tko sladko da ne morš jest (pač listnato testo namočeno v vodo s tristo kilami cukra), ampak po treh mescih turčije baklava ni več sladka... :)

3 komentarji:

  1. (S)Anja, treba bo še poslovilni komentar zapisat počas ;)

    OdgovoriIzbriši
  2. ojoj... ne Eva o tem se še ne govori :(

    OdgovoriIzbriši
  3. hmm...sj vidš da sva tko zaposlene da niti bloga nimava časa napisat...mogoče se dons spravim za relaksacijo :D še en izpit in pol sva opravili s turčijo (ampak definitivno ne za zmerej:P)

    see you soon :*

    OdgovoriIzbriši