91., 92., 93., 94., 95. DAN - Šenlik :D

Od ponedeljka 10. 5. 2010 do petka 14. 5. 2010

Merhaba :)

No pa smo ga končno dočali - festival našega faxa ali kar po domače - Šenlik. To izgleda kot mini Koprska noč ali kot mini Kranjska noč za une, ki niso imeli sreče spoznat Koprske noči. :P

Torej predstavljajte si:

• travnike na katerih so se kar čez noč pojavile mini restavracije v šotorčkih z majhnimi stolčki ali blaznami, na katerih je kar mrgolelo lačnih študentov
  
• ogromen travnik z dvemi odri, na katerih so bili koncerti čez cel dan
• vozovi s hrano, na katerih so prodajali vse mogoče - posebne vaflje z sladoledom (mjami turški sladoled) ali rezanim sadjem in čokolado, kumpir (pečen mega velik krompir nafilan s francosko solato, grahom, kečapom, majonezo, koruzo, klobaso ... pač izbereš lahko skoraj karkoli ti srce poželi), kavo, meso na žaru, ...
• in seveda stojnice nabite z vsemi mogočimi zadevami - od svinčnikov in blokcev za šolo do nakita in likalnikov za lase in celo brivnikov :D

A ja.. ne smem pozabit na miljardo študentov, kamorkoli si pogledal. Nekateri so ležali na travi in poslušali muziko, spali ali pa se stiskali, drugi so plesali (e ja, Turkom ni treba 2x rečt, da zaplešejo), igrali odbojko ali košarko, jedli, pili ali pa se le sprehajali okoli in izgubljali med stojnicami. Jap, bilo je ekstra živahno. :)



Ta pogled ni nenavaden. Iz stojnic, kjer so pekli meso se je vedno tako kadilo. Nisem provala mesa, ampak vsi so ga veselo jedli, tako da mislim, da je bil ta dim "skrivna" in odločilna sestavina za "Šenlik" kebab :)



Testiranje hrane - čok güzel :)


Pomembno je povedat tudi to, da je pijača bila prepovedana (se ve katera) in da so nas ob vsakem vstopu pregledovali redarji - ženske so vsem puncam pregledale torbice, moški pa so vsem fantom pretipali vse žepe. No nas to ni motilo - mi se znamo zabavat anka brez pijače in Turki tudi. Našim kolegi pa so hoteli sprovat tihotapljenje in jim je nekako uspelo prinest neki malega v mini čutarci, ampak so vsi takoj zavohali. Najprej so nas študenti okoli nas začeli grdo gledat, potem pa se je okoli nas začel potikati še redar. Hm... tukaj so res resni, kar se tega tiče... :)



Pretakanje - zelo neopazno ;)



Tržnica



Pogled s terase pred jedilnico na tržnico in knjižnico v ozadju



Ja ... čistili so še nekaj dni po festivalu




No to je en primerček šotora. Tukaj so nonice delale gözleme.


Kakor sem že prej rekla, odbojka se je igrala na veliko. In to kar sredi travnika so se zbrale skupinice, se dale v krog in se veselo igrali med gručo ljudi. Zadnji dan smo se tudi mi pridružili eni skupini za odbojko. Na začetku so bili tri. Potem smo prišle še medve z Anjo, Terezo in Ondrejem - 7. Kmalu sta pršla še 2, pa še 3, pa še 2, pa dva sta šla, pa so 4 prišli, itd. No to je tako izgledalo. Od koga je bila žoga - ni važno. ;) Niti ni važno ali poznaš ljudi, ki se jim pridružiš ali ne. Bistvo je, da se igra in da žoga zadene čimveč ljudi okoli tebe in moram se pohvalit - mi smo bili pri tem zelo uspešni. :)



(S)Anja in turški sladoled - najboljši sladoled - čokolada in banana :)



Utrujeni študenti - toliko imamo za delat :)



Tako smo tudi mi malce počivali na travi


Koncerti - hja... sej so bili dobri. Na prvem koncertu sem bila sama z Ondrejem in Matejem, ker se je Anja vračala iz Istanbula. Hehe ta skupina je bila še najbolj zabavna. :) Najprej so igrali rock, potem neko mešanico metala in roka, potem reggie, pa turpki pop, pa narodne, pa spet malo rocka in trash metala. :) Za vsakega nekaj. Drugi koncerti niso bili ne vem kaj - govorim iz perspektive Erasmus študentov - Turki so bili navdušeni. :) V sredo smo si rajši privoščili pivo (mame, medve nisva pili ;) ) in klepet v enem baru v Göruklah. Ne vem, ali smo že omenile ali ne, ampak še v prejšnjem semestru se v Göruklah ni točilo alkohola. Je bilo prepovedano, ker je to vas in v vasi so na oblasti žandarmaji in tam kjer so oni, se alkohola ne sme točit. Tudi zdaj se ga toči le v nekaterih barčkih. Za nas ni tako važno - nargile in čaj, zakaj bi hotel karkoli drugega. :)






Prej ...



Potem ... :)


Kar je bilo nam bolj zanimivo, so bili kulturne prireditve. Zadnji dan je bila res dobra - so plesali turške (npr. horon iz črnomorske regije) in tudi druge (npr. makedonske plese) plese. Ampak kaj ko so bili fanti tako hitri, da nanka ena slikica ni uspela normalno in so vsi izgledali malce spacani. :/



Horon




Nek orkesterček je igral neke domače pesmice - super :) Bilo je nabito polno.


No že ki smo pri plesu, pa naj omenim še to. Prej sem že rekla, da Turkov ni treba dolgo prosit za ples. Tudi moški takoj začnejo migat, ko zaslišijo kakšno znano pop ali pa narodno turško pesem in to kar brez punc. :) Mislim, da so celo boljši in bolj zagreti za ples kot one, kar je dokaj zanimivo, kajne slovenski fantki. :P



Na tej slikici vidiste, da plešejo kolo. Ej prav super jih je bilo gledat. In ritem je bil super - celo mene me je primlo, da bi šla plesat, ampak kaj na koncu nisem našla nobene žrtve, ki bi se mi pridružla. In Anja je na žalost imela hud muskelfiver zaradi Istanbula. :( Hm... pa še to - ko smo se hotele naučit korake, smo ugotovile, da kar vsak po svoje pleše. Ampak ni bilo važno - kolo je šibalo naprej :)



Enih parkarat smov tej gužvi celo uspeli srečat znance - tu so naše "sošolke" in njihovi kolegi.



Balončki želja - na vsak balonček so privezali eno željo in jih potem spustili v nebo.



Češko-Slovenska zasedba



Poziranje Tereze in Petre - naj bi bila sexi slikica - no ... presodite sami :)


Pa še nekaj slikic sam da si lažje predstavljate, kako je vse skupaj izgledalo :)











Zvečer, ko je vse končalo (okoli 12h - 1h) pa smo šli še na kakšno juhco, fanti pa tudi na midye (školjke z rižem) ali kokoreč (kebab iz črevesa - lahko 2x ugibate ali sva z Anjo provale ta kebab ali ne).




Pečena čreva ;)


No... vse skupaj pa je bilo ...


... ČOK GÜZEL :) (zelo lepo) - to kar kažemo ne pomeni "A si zmešan?" ampak "Zelo lepo" ... in lahko vidiste ... same lepe pupe ;) in sami lepi spomini :)


P.S. Lepih fantov pa ni, OK Simon in Metod? ;)

90. DAN - od starega do novega

Nedelja, 9.5.2010

Tretji dan Istanbula nas je od Topkapi palače in Suleymaniye mošeje pripeljal na Trg Taksim in nakupovalni center Kanyon.

Najprej jutranji sprehod preko Galata mostu do Topkapi palače. Galata most se razteza čez Zlati Rog in ponuja pogled na Galata stolp, Suleymaniye in Novo mošejo, Topkapi palačo in na Azijski del:





Torej, najprej sprehod do Topkapija..tokrat uspešen. Moja orientacija ni zatajila, kar je predvem posledica tega, da sem natančno preučila zemljevid, kar se bo kasneje izkazalo za ne tako zaupljivo metodo. Po ulicah in uličicah smo kar hitro prispeli do Topkapija, ki sem ga že opisovala, zato bom to kar spustila...smo pa tokrat obiskali Harem, ki je za moje pojme najlepši del palače (zato pa je tud za plačat - 15TL). To je bil v Otomanskih časi predel palače, kjer so prebive mati sultana, hčerke in ženske sorodnice, pa seveda tudi druga izbrana dekleta. Običajno je harem pomenil prostor, kjer so bivale le ženske, v Topkapiju pa so tam živeli tudi fantje do 16 leta, ko so postali dovolj zreli in so lahko prevzeli administrativne naloge. Seveda pa je harem obiskoval tudi sultan. Harem je sestavljen iz okoli 200 soban in veliko dvorišč. Zadeva je kar lepo ohranjena in restavrirana, čeprov smo mi trije včasih dobil občutek, da so jo restavrirali precej šlampasto (trenutno mam problem najt bolj slovensko besedo :)). Še posebno sem bila navdušena nad kupolami, okni in ploščicami na stenah. Evo par slikic iz harema:

Pa še pogled  iz harema na stolpnice :) za Metoda...

Na prvem dvorišču palače:

V prvem dvorišču palače pa se nahaja tudi Aya Irena, ki sem si jo jst potiho želela ogledat, pa ni zgledala ravno, kot da obratuje. No sej sm zdej ugotovila zakaj...ker baje potrebuješ neko posebno dovoljenje...eh :( No od zunej je bla lepa:

Po najkrajši možni poti smo že vsi zmatrani in pregreti od sonca odpešačili do Süleymanije mošeje, ker so nam v Topkapiju povedal, da je odprta, ampak so se ušteli in nismo vidli njene notranjosti. Mošeja je bila zgrajena leta 1558 na ukaz Sultana Süleymana I, ker je želel zgraditi veličastnejšo mošejo od Aye Sofye, ki je bila takrat že mošeja. Süleymaniye camii je bila rojena pod precej nesrečno zvezdo in je bila trikrat uničena (v potresih in požarih). Sprva je bila znotraj modra, danes pa je baje rdeča. Jst tega ne morm potrdit :P So se pa znajdli in postavili nadomestno mošejo zraven ta prave in to v šotoru :)

Smo si pa na dvorišču mošeje ogledali dve grobnici: Süleymana I in njegove žene. Prva je seveda veliko lepša. Metod je imel dost ogledovanaj grobnic, ampak če prideš v Turčijo, se moraš navadit, da boš veliko v družbi mrtvih ljudi :)

Kot da še ni blo dost mučenja smo sfalili postajo na metroju (če se spomnite od prej, zemljevidi od istanbula so lahko precej zastareli, zato ni nujno da je končna postaja še vedno na istem mestu). V našem primeru smo šli do končne postaje, od koder bi lahko šli s tunelom do Trga Taksim, ampak se je končna postaja premaknila, tako da smo pešačili v hrib...čisto uničeni in šli v hostel, ker smo obupal :)

No na poti smo si ogledali še Dolmabahče mošejo in stolp z uro pri Dolmabahče palači:

Na vrhu hribčka pa Trg Taksim:

Po osvežitvi pa je blo na vrsti urresničevanje Metodovih želja - novi Istanbul. Na internetu smo našli nek zabaven šoping center in mel srečo, ker je metro peljal od Taksima direktno do tega centra. Bojo slikce povedale, če smo si tam kej kupl al ne:)

Do tega centra pelje popolnoma nov metro, ki je nam zgledal bolj kot vesoljska postaja kot železnica, sterilen in prostoren, ves kovinski in vesoljsko osvetljen:

Čeprov smo bli čist zgonjeni, smo mel še tolk energije, da smo zganjal traparije v hostlu. Je blo treba izkoristit zadnji dan:

Eva je malo prej obupala kot midva. Ker sva z Metodom hotla bit turška sva šla na nargile (vodno pipo), tokrat na pomarančno. Breskova je boljša :) ampak je bil zelo fajn ambient in natakar, ki se je non-stop pogovarjal z nama. Mislm da sva mu bla predvsem zanimiva, ker sva zgledala, kot da se zabavava. Vsi drugi turisti so bli bolj al manj otožni :) V glavne, vsak barček ma svojo živo glasbo in tud ta jo je mel, tako da se je celo najdla skupina razgretih turkov, ki so plesali in se zabavali, z njimi pa midva :) Pa previdno sva opazovala, kako delajo z nargilami, da delujejo tko fajn (doma ponavadi nismo imeli te sreče)...upejmo da sva dobro opazovala. Po kašni urci nargile sva bla že rahlo omotična, zato sva rajš nehala in se mal spočila, da sva lahko odpeketala domov:

Domov sva prišla čisto budna in sva zatavala še v barček našega hostla in zvrnila pivce :)