torek, 20. april 2010

71. DAN -

Torek, 20.4.2010

Danes smo se zbudile v nič kaj lepo deževno jutro in neoptimistično zaspano postopale po hiši :) potem pa se je razjasnilo in lepo v miru in sončku, sva se s Sanjo sprehodili do faksa.









Osnovna šola - takole se na prihajajoči praznik mladosti pripravljajo v bližnji osnovni šoli. Ne gre brez turške zastave in slike Atatürka...kot vedno :)













Görukle - takole pa v soparnih sončnih dnevih od daleč zgleda naša vasica...









Poziranje - pred našo fakulteto stoji tako zabavno letalo, zato sm se mogla nastavt objektivu :) in Sanji :)

Po napornih 10 minutah pogovora z našo koordinatorko, sem se odpravila (na žalost brez Sanje :P) v center, kjer sem se srečala z učiteljicami in ravnateljico moje osnovne šole, ker so bili ravno ta teden v Bursi.









Kviz - takole je pa en mladenič letal po Bursi in iskal žrtve za svoj kviz. Ena slovenskih učiteljic se je pogumno nastavljala kameri, jaz pa sem zadevo seveda mogla dokumentirat. Sam da ni mene začel kej sprašvat :P glede na to, da morjo dons letet nazaj v Slovenijo, jim želim velik sreče v upanju, da bo letalo sploh letelo... In v upanju da se v dveh tednih zadeva umiri, da uspejo moji obiski pridt v Turčijo...









Na kavi - ena slikca z mojimi učiteljicami


Vedno zanimiv pogled z našega balkona, nam je dons postregel z malo drugačno podobo. TOČO. In sicer aprila!!??













Toča - takole nas je kar naenkrat presenetilo bučanje toče









Ostanki toče










Fotograf - očitno je toča presenetila tudi prodajalca v sosednji trgovini in je tudi on dokumentiral ta dogodek :)








Uludag - takole pa je bil po nevihti pogled na Uludag


Za danes dovolj, ker se bo treba učit. Jutri naju namreč čaka zadnji izpit, tako da zabava sledi :) slike pa verjetno tud, če ne bomo spili preveč češkega piva :P












Za konec pa še dokaz, da se učiva in ne samo žurava :P:P In medtem ko se učiva ne pozabiva na zadnjo modo :P

ponedeljek, 19. april 2010

68. DAN - piknik

Sobota, 17.4.2010

Verjetno ste že ugotovili, da je poletje v Turčiji že skoraj v popolnem zagonu - kmalu bova z Anjo pravi mulatki :) In kot se za tako vreme spodobi, je treba it ven in uživat v naravi - npr. igrat odbojko, med dvema ognjema in se prenajedat - zveni znano? Jap... naš prvi in upam da ne zadnji piknik v Turčiji. :)

V soboto so organizirali piknik za Erasmusovce in seveda tudi tiste, ki se z nami ubadajo. Heh, na koncu je bilo več tistih, ki se z nami ubadajo (Erasmusovci # = 5), ampak vseeno, dan je bil super in nabrala sem si dovolj energije, da sem se potem lahko do 2h zjutraj učila - kaj češ boljšega. ;)

No Anja se je odločila, da bo raje ostala doma, ker bo imela v naslednjih dnevih veliko obiskov in se je učila (kao). ;) Pa tudi Katka in Elif sta se odločili, da bosta raje ostali doma, tako da sva sami s Petro odpeketali na zbirno mesto v upanju, da bomo odšli preden se bo ulilo. :)




Dokaz da se je učila - recimo da ji verjamemo ;) Je rekla, da moram nujno dat to sliko gor, da boste ljubsumni, ker se že lahko sprehajamo okoli v kratkih rokavih.




Uganite kaj - čakanje :) Zjutraj (ob 10.30h) so se vsi zaspano (predvsem Turki) primajali na glavno postajo. In potem smo ugotavljali kaj bomo jedli - na žalost nič čevapčičev in ražnjičev, smo pa zato dobili piščančka in klobase. In seveda ful zelenjave in jagod. Lahko nam kar zavidate - jagode so tu tako poceni (1kg je 1.25 €), da jih jemo skoraj vsak dan. In kako so dobre - mmm... :)






Prostor za piknik. Tu v Turčiji imajo prostore za piknik res lepo zrihtane. V prav posebnem parku lahko med borovci na vsake nekaj metrov najdeš klopce in mize. In skoraj povsod so tudi zidani "kaminčki" kamor lahko daš svoj gril.




Juhu ... nogice so pripravljene za na ogenj :)






No najprej smo ugotovile, da tudi v Turčiji moški skrbijo za ogenj. Vsi ponosni so se postavili okoli grila in debatirali o sigurno zelo pomembnih in pametnih zadevah. :P




Mi babe pa smo pripravile zelenjavo in potem zbežale na igrišče igrat odbojko. Kaj češ boljšega. :)




Nov tabor. Dež nas je pregnal iz prejšnjega mesta - na srečo, kajti novo mesto je bilo super. Imeli smo streho nad glavo in tak lep razgled. Na žalost pa nimam nobene slike in mi boste mogli verjetni na besedo - ni Anje, ni slik. Oz ni 10000000 slik vseh možnih zadev v bližini iz različnih pozicij. :)




Kljub temu da se je "malo" kadilo, je bilo vse ful fino. :)




Po kosilu so vsi nekam izginili in smo s Petro in Kasio ostale skoraj same. Potem pa smo v daljavi opazile, da se nekaj močno blešči in smo takoj ugotovile kam so vsi izginili, ker so se fanti začeli nastavljati sončnim žarkom. :) Baje da je to v Turčiji tradicija - po požrtiji se greš uležt na travo in zaspiš. Hmmm... mi punce smo imele še nekaj kondicije (in prostočka v trebuščkih) in ...




... smo se odločile (Kasia, Petra in jaz), da izkoristimo pomanjkanje ust in naredimo tistih par gobic, ki smo jih prinesli s sabo. Moraste poskusit, če še niste - na oglju počasi cmarite šampinjone zavite v aluminjasti foliji - to je tako dobro, da so vsi, ki so uspeli priti dovolj hitro, da so jih poskusili, zahtevali recept. ;)

Čez kakšno dobro uro je bil naš tabor v popolni opravi in na vrsti je bila ... nargila. :)




Taner in Yaprak in ne ni pištola ali kakršna koli cev ampak vodna pipa :)




Yunus v oblakih dima




Seveda je še Kasia morala provat - uspelo ji je super, samo Yunus je bil mace pozen s slikanjem :)


No najbolj zabaven del dneva pa je bil, ko smo igrali med dvema ognjema. Najprej turško in nato Eastern verzijo. Lahko bi vam razložila pravila igre, ampak se mi mudi učit. :/ Lahko pa vam zagotovim, da je naša verzija precej bolj dinamična (za Turke precej bolj utrujajoča in zmedena) in seveda bolj zabavna. :)

No uživajte, medtem ko mi pridno gulimo plastične stolčke na balkonu. ;)

Görüsuruz :)


P.s. Skoraj pozabila - Kasia hvala za slike oz. Kasia - dzekujemy za zdjecia (lets hope that google translate is right) ;)

petek, 16. april 2010

66. DAN - kar tako :)

Petek, 16.4.2010

Danes se javljam kar brez razloga, da vam povem še kakšno dodatno bedarijo.

Trenutno sva med (midterm) izpitnim obdobjem. Dva izpita sva že imeli, en naju še čaka naslednji teden, tako da vidte, da ni sam uživanje tukej, ampak tud zabavanje z učno snovjo :) Ti Turki so res norci :) Ni sicer povsod tako, ampak na nekaterih univerzah imajo tak sistem, da če ne narediš izpitov v (velja za izpite med izpitnim obdobjem in tiste na koncu), moraš it v poletno šolo, kar pomeni, da vse julijske in avgustovske sončne in soparne dneve preždiš v učilnici in se pripravljaš na ponovni izpit... Naš prijatelj se že veseli svojega čudovitega poletja :))

Ko smo ravno poletju, naj omenim, da smo tukaj tud še skoraj poletni. Danes se je res fino ogrelo in še zvečer ne pade temperatura in smo se sprehajali v kratkih še ob osmih zvečer, preden smo se crknjene od šopinga usidrale v kuhinji :)









Pod nesrečno zvezdo - no to se pa sam men lahko zgodi...da padejo  zavese s karniso vred dol...in to na mojo postlo, ki je zdaj polna stropa :P Takole je pa zgledalo reševanje situacije, ki je blo na žalost neuspešno, tako da majo sedaj sosedi čudovit pogled name (ker ni nobenih žaluzij ali polken, samo dve ogroomni okni). Ampak sem navajena, da se take stvari dogajajo meni. Npr. kot mi je počila cev od tuša, tako da je uporaba v kombinaciji z glavo (škropilko, al kakorkol se temu reče) nemogoča. Zdej se tuširamo samo z direktnim curkom iz cevi :)













Prenovljena soba - nova pridobitev v najini sobi je 'bjutiful' prt, ki sva ga zataknili za vrata in dodali turško zastavo, tako da imava skupaj s tepihom pravo turško vzdušje v sobi :)









Da nam boste fouš - sredi aprila meže pridno papamo lubenico...njamnjam :):) ...









... na balkonu :)









Hlajenje - tako se pa v vročih pomladnih mesecih hladimo Evropejke v Turčiji :):) in pri tem neizmerno uživamo :P









Pisanje seminarske - če nimaš dost odlagalnih površin, pač knjigo odložiš na računalnik... preprosto :)









Čistilec cest - takole pa v naši vasi zgleda pucanje ceste - mašino s krtačami prpneš na traktor in se pelješ :) No ta zadeva je dokaj glasna in kot vidte se pelje ravno pod najinim oknom. Prej se je vozil mimo ob sedmih, odkar smo prestavili uro, pa ob osmih...očitno je voznik pozabu prestavit uro.. al pa ma zimski in poletni delavnik :)


Takole, dost bedarij za en dan...ko naletiva na še kakšno pa poročava :):)

nedelja, 11. april 2010

60. DAN - Slapovi Küreklidere

Sobota, 10.4.2010

Po vseh teh mestnih in arheoloških ogledih, smo si zaželele malo narave, zato smo obiskale ene izmed okoliških slapov - slapove Küreklidere.

Poti do tja nismo vedele, samo približno kje naj bi bili, ampak na srečo smo imele s sabo Elif, ki je lahko okoli spraševala ljudi o teh slapovih. Večina jih sploh ni vedla da obstajajo, tisti, ki pa so vedeli pa so trdili, da je pot do tja predolga, prestrma in nevarna. Ampak glede tega Turkov ni vedno verjeti, zato smo vseeno vztrajale in v vasici Hamamlıkızık vprašale dva fanta na avtobusni postaji za pot. Ta dva šestnajstletna fanta sta bila očitno tako vesela, da so ju študentke nekaj vprašale, da sta kakšno tretjino poti prehodila z nami. In očitno je vsaj nekdo poznal pot... :)









Ena skupinska z enim od fantom - kar je pa pri tej fotki smešnega je, da sem želela fanta 'objet' za skupinsko sliko in je trznil in se mal odmaknil stran... :):) bogi sm ga prestrašla :D








Fanta - očitno se jima je tko zdel, da lahko hodita okoli s starejšimi puncami, da sta nas non stop snemala...enih pol ure.

















Rdeče češnje rada jem... - in jih kmalu tud bom :)









Moje kosilo - tahinli pide (oz. ena varianta)













Petrino prvo srečanje z reko Deliçay
















Vhod v Bursa Kent Ormanı - na začetku gradijo parkec, tako da je vse razkopano, pa bagerji se vozijo okoli. Ne razumem čemu je to potrebno, ker je narava zelo lepa, ne bi bilo treba spreminjat... Vhod se nahaja ob ribogojnici, voda iz ribogojnice pa se steka direktno v reko... žalostno...
































Deliçay v vsej svoji lepoti, še neokrnjena od ribjih drekcev in druge svinjarije


























Nevarna in strma potka - za turke to zgleda nekako takole, še sreča da smo se cele vrnile v dolino :P Pot od vhoda do slapa je dolga približno dva kilometra in pol, zato smo se 'komajda' uspele prebiti na vrh :P :P



















Slap je visok 40 metrov in pada v treh nivojih in je sodeč po našem turističnem vodiču ened najlepših gozdnih slapov v Turčiji :) res je lep in se ga splača ogledat...









Po parih kilometrih hoje od vasi, smo si na vrhu privoščile jagode in čokolado :D

Na poti domov smo na srečo ujele avtobus, tko da nam ni blo treba pešačit do naslednje vasi in čakat dolmuš :) srečno in varno smo se iz nevarnega izleta utrujene vrnile šele zvečer :)

59. DAN - Görükle

Petek, 9.4.2010

Ta teden je bil predvsem obarvan s pisanjem seminarskih nalog in učenjem za izpite, ki jih bovva imeli sedaj 2 tedna. Vmes pa je seveda treba malo počivat, pa tudi rekreirat, in tako smo naše nogice razmigale kar v domači vasi - Görükle. Mam probleme s sklanjanjem imena te vasi, nimam pojma kako bi bilo pravilno :)



















Pravo kmečko vzdušje - večinoma smo se sprehajal po starem delu vasi, kjer je še vse zelo kmečko, pa ovce se pasejo na travici, pa traktorji so parkirani na cesti... čisto drugače od novega dela vasi, ki je posejan s bloki.




















Pa metle in cunje visijo s hiš...









Mini park - star del ma tudi nekakšno središče, kjer pa ni nikogar, samo me se takole slikarmo:) :

























Še pogled na delček novega predela...













Naše pokopališče z veselimi duhovi :) Ga vidmo z našega balkona, tko da smo se končno odpravle tja in vidle kako od blizu zgleda :)









Punce veselo pozirajo pred pokopališčem... skor tko so vesele kot duhovi :)













Na koncu pa še pogled na našo hiško... me živimo v prvem nadstropju najina soba pa je v temle sprednjem kotu :)