89. DAN - Sultanahmet

Sobota, 8.5.2010

Po še eni vožnji z IDO ladjico in vožnjo s skozi tunel (to je kot neja podzemna železnica v klanec). Taksim se namreč nahaja na hribčku, tako da bi bilo tovorjenje prtljage gor dokaj neprijetno, še posebno v taki vročini.

Lovljenje lepih trenutkov z ladjice :)

Tünel 

Naš hostel je bil nekje v zakotni ulici blizu Trga Taksim, sredi vsega dogajanja. Najprej sem mislila, da mi Taksim ne bo všeč, ker je znan po tem, da je poln ljudi (Ulica Istiklal), ampak je ful fajn in se je prijetno sprehajat po njem. Tud če je gneča, je še zmerej dost prostora, da se ne zdi zares pretirana. Ne vem, če sem že omenila, ampak meni je v Turčiji predvsem zelo všeč sprehajanje po cesti. Tud verjetnost, da te bo kdo povozu je zlo majhna, tako da se lahko mirno šetaš po krožišču in ob robu (to je dokaj širok pojem) ceste. No tud po Taksimu se sprehajaš po progi od tramvaja, tu pa tam pa se mimo pripelje še kak avto. Turški občutek je popoln...

Naš prvi dan Istanbula je pretežno obsegal Sultanahmet in največje znamenitosti, ki sem si jih ogledala že z mojo družino.

Seveda ni šlo brez Nove mošeje :) Najlepša, najlepša :) Pa brez Evinega nastavljanja objektivu :) Najlepša, najlepša :)

Po Anjini "zelo dobri orientaciji" (zatajila!) smo pristali na velikem bazaarju, čeprav je blo t mišljeno za konec :) Nismo se pustl premamit in smo hitro odpeketali stran...naša destinacija je bila namreč Aya Sofya. Za vstopnine lahko v Istanbulu zapraviš celo premoženje, zato se študentje lahko malo znajdemo. Mi Erasmusovci imamo muzejsko kartico, kot vsi turški študentje, potem se pa lahko malo švercahš. Eva je bila za dva dni Katka iz Češke :) Metod pa je hotu bit Sanja, pa mu ni ratalo. Smo pa imeli v rokavu še enga aduta. Študentje medicine v Bursi imajo zelo zabavno študentsko kartico...sprintano na papirju. Tako sva z Metodom priredila podatke na skenirani kartici in jo sprintala... s študentsko kartico lahko izdelaš muzejsko kartico. V Ayi Sofyi nam torej ni uspelo pocen prit skos, ker je bila gužva za muzejsko kartico odločno predolga, smo pa uspeli naslednji dan v Topkapi palači (vsega skup smo prišparal le 10TL, ampak vsak novčič se pozna :) za nas študente). Da ne boste mislil, da skos golfamo ;) samo kadar se nam splača :)

Torej Aya Sofya - deficit z našega prejšnjega izleta v Istanbul.Ta krščanska cerkev po imenu "Sveta modrost" je bila nekoč največja in najpomembnejša cerkev krščanstva, zgrajena med letoma 532 in 537 na ukaz bizantinskega cesarja Justinjana. Bila je center vzhodne ortodoxne Cerkve. Približno 900 let kasneje so jo Otomani spremenili v mošejo in ji dogradili 4 minarete. Oltarji in podobni premični objekti so bili odnešeni iz cerkve, dogradili pa so minbarLeta 1936 pa jo je Atatürk pretvoril v muzej. Ena njenih značilnosti je ogromna bizantinska kupola, poznana pa je tudi po številnih ohranjenih mozaikih. Ko je bila Aya Sofya preobražena v mošejo, so orekrili vse mozaike, ker se je v islamskem svetu  prepovedano prikazovanje ljudi in živali. Zaščitni sloj na mozikih pa je te dobro ohranil. Večina mozaikov ima zlato osnovo, prikazuje pa angele, svetnike, Devico Marijo, Jezusa...

Cerkev je res lepa in se splača odštet tistih 20TL, je pa dobra ideja da prideš zjutraj (kar velja za vse istanbulske znamenitosti), ker drugače se nabere velika množica ljudi in pol je mogoče malo manj čarobno doživetje. Vseeno pa je tale cerkvica nekaj posebnega.

Meni najbolj zanimiv motev iz Aye Sofye je bil pogled na Marijo z Jezusom in Alaha. Na spodnji slikci lahko vidte, kako je ta cerkev nekako združevala obe veri. Na levi mozaik Marije z Jezusom, na desni pa napis Alah :)

Treba se je blo slikat notr :) upanje, da bom na slikci zgledala bolš je pasdlo v vodo, ampak vseeno :)

Lihkar sm ugotovila, da bo ta objava dolga, ampak se bom potrudla bit zanimiva :) Torej po poceni kosilu (kebabu) smo zavili v šotor s 3D slikami iz Turčije. Tukaj je Metod izkazal svoje barantalske sposobnosti. Če bi bil dalj časa v Turčiji, bi verjetno kar pocen skos prišel :) Kupli smo ena 3D očala in lahko šli vsi noter (mogoče je Metod prodajalko očaral s svojim pogledom...ampak bolš da nism vidla)

Hipodrom si lahko na hitro ogledaš, ni kaj dosti za videt. Stoji pa čez cesto, nasproti Modre mošeje. Konstantinov hipodrom je  bil nekoč stadion z 100,000 sedeži, kjer so prirejali konjske dirke, cirkus in podobno zabavo. Ko so mesto zavzeli Otomani, je hipodrom padel v pozabo. Največje znamenitosti hipodroma so Egipčanski obelisk, Konstantinov stolp iz opek, kačji stolp (prevod verjetno ni najboljši) in 4 kipi konjev, ki se danes nahajajo v Benetkah. Vsi ti stolpički so luštni in fajn za pogledat, ampak meni osebno je bila bol všeč nemška fontana na robu hipodroma :) 

Egipčanski obelisk

Kačji stolp

Nemška fontana

Plava mošeja – again :) sej je lepa in veličastna, ampak gužva naredi vse tako medlo. V nasprotju z Novo mošejo, je ta precej manj sproščena. Vsekakor vzdušje v njej ni primerljivo z lepo arhitekturo. Tud Eva in Metod sta se strinjala, zato se nismo toliko ustavljali v njej.

Po glavni ulici, kjer vozi tramvaj smo šli do Velikega bazaarja, kjer smo se podili naokoli, ker je eva iskala rutke za trebušni ples. Jst sm bla pa preveč zbirčna in mi nobeni cekinčki niso dost lepo zvenel da bi kej kupla. Vsaj Eva je imela uspešen nakupovalni dan :) Jst sm si kupla samo tobak za mojo novo vodno pipo :) In sm najdla malino, tko da sm ful vesela…Sicer pa morš bit na bazaarju prpravljen na barantanje. Men to ne gre kej preveč od rok in mi tud ni fajn to počet, razen z določenimi zabavnimi prodajalci. Lahko pa naletiš na koga, ki mu je čisto vseeno, če ti ni všeč cena in se sploh ni pripravljen pogajat. Tako da, probat je treba, ampak men je še vedno bolj všeč kupovanje kjer ceno veš vnaprej. Če greš malo ven iz velikega bazarja kmalu prideš na ozke stranske ulice, ki so tudi tržnica, samo da se tam večinoma zadržujejo domačini. Tam lahko kupiš po precej nižjih cenah in običajno ni treba barantat, ker je že tako ful poceni. Pa še precej bolj prijazni trgovci, še posebej, če se skušaš pogovarjat v turščini :)

Bazar začimb je po mojem mnenju še večja turistična nategancija, kjer so cene že definirane in večinoma precej visoke. Velja isto – če se umakneš malo stran je zadeva precej bolj človeku prijazna in tud bolj domačna :) Pač treba je malo pogledat, kakšne stvari lahko dobiš ful poceni tudi na teh skomercializiranih bazarjih, drugo pa pač nabaviš nekje zunaj. Res pa vsekakor priporočam, da se navčite kakšno besedico po turško, ker to res spoštujejo in so veseli če znaš kej povedat. Z enim trgovcem na bazarju začim sem se pogovarjala pol v turščini in pol v angleščini in mi je v vrečko kar dodajal sladkarije :)

Naša večerja na cesti: riž in kumara :) In pa demonstracije, ki smo jih srečal na Istiklarju... pa še sončni zahod s pogledom na Evropski del Istanbula:

Še pogled na  Galata Tower. Ni blo časa it gor, pa tud razglede smo vidl iz parih drugih točk. Ta stolp je bil zgrajen leta 1349, visok pa je 36 metrov.

Še ena znamenitost na Taksimu pa je Cerkev Sv. Anotonija. Njen arhitekt italjanskega porekla je dal cerkvi njen neo-gotski stil. Danes je to največja Istanbulska cerkev, vodijo pa jo Italijanski duhovniki:

Še ni konca dnevu…zvečer je v Taksimu obvezna pijača, no obvezno je tudi ponočevanje, ampak za to smo bli preveč utrujeni. Mi smo se usedli v en lokalček, ki je imel zuni le eno mizo, pri sosedu pa je blo polno. In ker nam niso in niso hotl postrešt, smo se ob prvi priliki presedli h konkurenci. In naročili velik vrček piva :) Zgodba pa je postajala še bolj zabavna. Prišla sta dva tipa, ki sta se hotla usest, zato jima je kelnar prinesel mizo in stola, ampak lokal je bil že tako čisto poln, no pol smo bli pa sardelice :)

Zabava na Taksimu se ne konča ravno hitro. Ponoči sem se zbudila in mislila, da je ura 2, ker je še vse razbijalo in pelo, ampak sm ugotovila, da je bila že 5 in še najmanj pol ure so razbijali. Takole je zelo blizu našga hostla DJ igral kar na sredi ceste na tovornjaku: